Predlog zakona ohranja vse dosedanje pristojnosti sodnega sveta in dodaja nekatere nove, kot so imenovanje disciplinskih organov ter podaja predhodnega mnenja k določanju števila sodniških mest na posameznem sodišču in k določitvi organizacijskih enot sodišč prve stopnje.
Predlagana vloga sodnega sveta pri določitvi mreže sodišč prve stopnje je, kot so pojasnili na vladi, tesno povezana s pripravo koncepta nove organizacijske sheme sodišč, s katerim se bodo odprle nove možnosti organizacije mreže sodišč prve stopnje.
Predlog zakona podrobno ureja postopek pred sodnim svetom, ureja sprejem aktov sodnega sveta ter način in potrebno večino, s katero sodni svet sprejema odločitve, kot tudi dolžnost izločitve posameznega člana sodnega sveta iz razprave in glasovanja.
Po zakonskem predlogu bosta lahko minister oz. predsednik vrhovnega sodišča sama predlagala sodnemu svetu sklic seje za obravnavo zadev sodne ali pravosodne uprave oz. za sprejem mnenj k predlogom zakonov, načelnih stališč o razmerah v sodstvu in podobno. Seje se bosta lahko tudi udeležila, a brez možnosti glasovanja.
Sodni svet po predlogu zakona tudi prevzema pristojnost imenovanja in razrešitve disciplinskih organov, ki jo ima po veljavni ureditvi občna seja vrhovnega sodišča. Možnost sodnega varstva zoper odločitev disciplinskega organa bo mogoče uveljaviti v upravnem sporu, v katerem bo odločalo vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.
Po novem naj bi imelo disciplinsko sodišče devet članov, in sicer tri člane sodnega sveta, izmed katerih bo eden predsednik, druga dva pa njegova namestnika, ter šest sodnikov, od katerih bosta dva vrhovna, dva višja in dva sodnika prve stopnje.
Novost je tudi ta, da bi imela predsednik vrhovnega sodišča in minister možnost podati pisno zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
Sestava in mandat članov sodnega sveta ostajata nespremenjena. Novost pa je določba, ki ureja položaj in imuniteto članov sodnega sveta. Po predlogu zakona bo funkcija člana sodnega sveta častna in ne bo združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije. Imuniteto pa bo član sodnega sveta užival le v okviru izražanja svojega mnenja ali glasu na sejah sodnega sveta.
Po novem naj bi bil razlog za prenehanje mandata tudi pravnomočna obsodba člana sodnega sveta za kaznivo dejanje, izrečena disciplinska sankcija ali ugotovljena kršitev etičnega kodeksa, h kateremu je zavezan.
Sodni svet bo po zakonskem predlogu o svojem delu poročal DZ, v poročilu pa bo podal tudi analizo stanja v sodstvu v preteklem letu in prognozo za naslednje leto, s čimer bo DZ poglobljeno predstavil svoj pogled na stanje v sodstvu.
Zaradi lažjega, hitrejšega in učinkovitejšega delovanja bo zakonsko urejen dostop sodnega sveta do informacij, ki jih bo potreboval za izvajanje svojih pristojnosti. Sodnemu svetu bo po predlogu zakona omogočen neomejen dostop do osebnih in drugih varovanih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc, spisov in druge dokumentacije sodišč, kakor tudi do drugih podatkov glede poslovanja, storilnosti in kakovosti dela sodišč ter učinkovitosti in uspešnosti dela sodnikov.
Te podatke bosta sodnemu svetu dolžna zagotoviti vrhovno sodišče in ministrstvo, zakon pa bi zavezoval tudi druge državne organe in nosilce javnih pooblastil.
Po predlagani ureditvi bodo seje sodnega sveta praviloma za javnost zaprte, bo pa javno njihovo delo na način, da se bodo pomembnejše odločitve v anonimizirani obliki objavile na spletni strani sodnega sveta, še določa predlog zakona.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
