Postopek mediacije na sodiščih je uvedel zakon o alternativnem reševanju sporov, ki ga je državni zbor sprejel leta 2009. Zakon med drugim določa, da morajo sodišča strankam obvezno omogočiti uporabo alternativnega reševanja sporov, k čemur so zavezana okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče.
Od sprejetja zakona do danes so mediacijo kot alternativno reševanje sporov uvedla že vsa zakonsko določena sodišča - 44 okrajnih, 11 okrožnih, štiri delovna in pet višjih. Slednja ta trenutek mediacijo izvajajo v civilnih, gospodarskih, družinskih in delovnih sporih.
Zakon določa, da lahko sodišče program alternativnega reševanja sporov izvaja kot dejavnost, organizirano neposredno pri sodišču, ali na podlagi pogodbe z ustreznim izvajalcem mediacije. V dosedanji praksi so nekatera sodišča oblikovala lastno službo za alternativno reševanje sporov, preostala pa so se povezala z njimi. Na ta način je ravnala večina okrajnih sodišč, za katero mediacijo izvajajo mediacijske službe okrožnih sodišč.
Zakon med drugim določa, da sodišče strankam ponudi možnost alternativnega reševanja spora v vsaki zadevi, razen če sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno. Lahko pa sodišče glede na okoliščine primera stranke napoti tudi na obvezno mediacijo, pri čemer mora odločitev ustrezno obrazložiti. Mediacijo lahko predlagajo tudi same stranke, v nobenem primeru pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Mediacijo za sodišča izvajajo mediatorji, ki jih izbere sodišče. Izbere jih tako, da objavi javni poziv, nato pa med prijavljenimi izbere tiste, ki izpolnjujejo formalne pogoje in z njimi sklene pogodbo. Trenutno je po podatkih ministrstva za pravosodje na seznam mediatorjev uvrščenih okoli 320 mediatorjev.
Mediacija najbolj uspešna v družinskih zadevah in gospodarskih sporih
Letno poročilo o delu sodstva, ki ga vsako leto pripravi vrhovno sodišče, kaže, da so slovenska sodišča lani mediacijo ponudila v 13.145 primerih. V 3417 primerih sta soglasje k mediaciji podali obe stranki, od česar je bilo nato v samem postopku uspešno zaključenih 1661 oziroma 49 odstotkov zadev.
Naše največje okrožno sodišče, Okrožno sodišče v Ljubljani, je lani mediacijo ponudilo v 3641 zadevah. Mediacija je bila izvedena v 787 primerih, pri čemer je bila uspešno zaključena v 417 primerih oziroma v 53 odstotkih.
Statistika ljubljanskega okrožnega sodišča kaže, da je mediacija najbolj uspešna v družinskih zadevah, sledijo gospodarske zadeve (v obeh primerih se z mediacijo konča skoraj dve tretjini mediacij) in pa pravne zadeve (kjer se uspešno konča nekaj manj kot 40 odstotkov mediacij).
Iz ankete, ki jo je med uporabniki mediacije izvedlo ljubljansko okrožno sodišče, je razvidno, da se je največ strank za mediacijo odločilo iz prepričanja, da bo njihov spor rešen hitreje, 80 odstotkov vseh vprašanih pa je tudi ocenilo, da je bil s tem čas reševanja zadeve dejansko skrajšan. Skoraj 90 odstotkov vprašanih je menilo, da je bil postopek mediacije ravno prav dolg, nekaj več kot 70 odstotkov pa, da so z odločitvijo za mediacijo prihranili denar.
Statistika kaže, da so postopki mediacije bistveno manj uspešni na višjih kot na okrožnih in okrajnih sodiščih. Po besedah predsednice Sveta za alternativno reševanje sporov, ki je po zakonu zadolžen za svetovanje pri oblikovanju in izvajanju programov alternativnega reševanja sporov na sodiščih, Mojce Lobnik, je to normalno. V tem primeru je namreč sodišče prve stopnje v sporu že odločilo, zato je interes stranke, ki je v postopku na prvi stopnji uspela, za mediacijo na višjem sodišču temu primerno manjši, pravi.
Po mnenju Lobnikove mediacija na sodiščih uspešna
Lobnikova sicer ocenjuje, da programi alternativnega reševanja sporov na sodiščih delujejo uspešno, kar po njenih navedbah potrjuje tudi statistika uspešno rešenih sodnih sporov s sklenitvijo sodne poravnave ali umikom tožbe.
Mediacije se po njenih opažanjih poslužujejo predvsem stranke v družinskih in delovnih sporih, pogosto pa tudi v pravdnih in gospodarskih sporih. Glavna ovira, da se tovrstnega reševanja sporov ne poslužujejo še v večji meri, je po oceni Lobnikove delno v tem, da je mediacija plačljiva, čeprav je nagrada za mediatorja "sorazmerno nizka". "Trenutno znaša 17 evrov za vsake začete pol ure mediacije, kar pa v trenutnem finančnem položaju, zlasti v gospodarskih in tudi v pravdnih zadevah, vendarle predstavlja dodaten strošek," pravi. Oviro po njenih besedah predstavlja tudi še vedno dokaj slaba osveščenost strank o možnosti tovrstne mirne rešitve spora.
Glede mediacije med strankami pogosto prevladuje tudi prepričanje, da bo postopek mediacije, v kolikor bodo vanj privolili, podaljšal njihov sodni spor. A na ministrstvu za pravosodje pravijo, da slednje ne drži, "saj lahko prekinitev sodnega postopka zaradi poskusa mirne rešitve spora traja le največ tri mesece". Mediacijo tudi sicer na ministrstvu vidijo kot pomembno orodje za pohitritev dela sodišč.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
