Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je bila Noviču kršena pravica iz 22. člena ustave, ki opredeljuje enako varstvo pravic.
Odvetniki Noviča, ki je v priporu od aretacije decembra 2014, so večkrat poskušali odpraviti pripor, a neuspešno. Novič je ves čas zatrjeval, da so obrazložitve sodišč o obstoju pripornih razlogov zaradi ponovitvene nevarnosti pavšalne in brez konkretne vsebine.
Ustavno sodišče je glede tega oblikovalo stališče, da okoliščine in teža očitanega kaznivega dejanja same po sebi še ne utemeljujejo sklepa o ponovitveni nevarnosti. Tega je mogoče odrediti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in dosedanje življenje omogočajo zanesljiv in konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve, navaja ustavno sodišče.
Ob tem pa ustavno sodišče ugotavlja, da so obrazložitve okrožnega in višjega sodišča v svojem bistvu le navidezne. Pri tem se nanaša na presojo sodišč v delu, v katerem subjektivne okoliščine utemeljujejo z izvedenskim mnenjem in izjavami prič.
Sodišča bi morala izvedensko mnenje ovrednotiti kot celoto, na kar je Novič ves čas postopka opozarjal, menijo ustavni sodniki. Ampak sodišča tega niso naredila. Presoja, ki bi morala biti konkretizirana, ostaja zgolj na ravni splošnosti, je presodilo ustavno sodišče.
Omenjeno izvedensko mnenje je bilo pripravljeno že ob začetku pripora, sodišča pa bi morala ob vsakem podaljšanju pripora ponovno preveriti o obstoju vseh ustavnih pogojev za dopustnost posega v pravico do osebne svobode. A, kot ugotavlja ustavno sodišče, tega niso storila.
Ustavno sodišče se je opredelilo tudi do upoštevanja izjav prič o siceršnji naravi Noviča in ugotovilo, da sodišča niso ovrednotila vsake posamezne izpovedbe, če je bila pomembna za presojo, in tudi niso konkretno navedla, kaj točno so katere priče navedle. "Pritožbe na očitke v tej smeri sta pritožbeni sodišči zavrnili zgolj s splošno obrazložitvijo," ugotavljajo ustavni sodniki. Po njihovem mnenju to pomeni, da so bile obrazložitve izpodbijanih sklepov tudi v tem delu navidezne in niso dosegale ravni, zahtevane v 22. členu ustave.
V novem odločanju bo moralo sodišče ravnati v skladu s stališči te odločbe. Ponovno odločitev prvostopenjskega sodišča o priporu Noviču je pričakovati do srede zgodaj popoldne, ko poteče 24-urni rok.
Z razveljavitvijo izpodbijanih sklepov je po navedbah ustavnih sodnikov odpadla pravna podlaga za pripor Noviča, a ta ostaja v priporu, ker zaradi kršitve 22. člena ustave sploh ni bilo mogoče presoditi ustavne dopustnosti posega v Novičevo osebno svobodo, še piše v odločbi.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v ponedeljek. Sodnik Jan Zobec "je bil pri odločanju v teh zadevah izločen", je navedeno v odločbi, sodnica Etelka Korpič - Horvat pa je glasovala proti.
Novič je obtožen, da je 16. decembra 2014 okoli 19.40 na parkirišču gostinskega lokala na ljubljanskem Viču izza hrbta dvakrat v glavo ustrelil Jamnika. Po mnenju tožilstva je Novič umoril Jamnika iz brezobzirnega maščevanja, saj je bil Jamnik direktor inštituta, s katerega so Noviča odpustili. Jamnik je umrl tri dni po napadu, Noviča pa so aretirali kmalu zatem.
Sojenje Noviču se je na okrožnem sodišču začelo novembra lani, slabo leto dni po umoru, in še vedno poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer čakajo na izvedensko mnenje iz Nemčije, zato so naslednje obravnave razpisane za konec septembra. Novič vseskozi zanika, da bi storil očitano dejanje.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
