Zaplet z Lekarno Bitenc se sicer vleče iz leta 2009, ko je Mestna občina Ljubljana odpovedala koncesijsko pogodbo, po navedbah lekarne je to storila brez odpovednega razloga in brez obrazložitve.
Po neuspešni pritožbi na občino se je Lekarna Bitenc nato obrnila na upravno sodišče, prav tako je zoper odpoved koncesijske pogodbe vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Višje sodišče pa je nato ugodilo zahtevku lekarne in ugotovilo, da je koncesijska pogodba med občino in lekarno veljavna. Svojo odločitev je utemeljevalo s tem, da občina pri odpovedi koncesije ni upoštevala določil zakona o lekarniški dejavnosti, ki opredeljuje pogoje za odvzem koncesije.
Mestna občina je nato vložila revizijo, vrhovno sodišče pa je odločilo, da je občina zakonito odpovedala koncesijsko pogodbo. V koncesijski pogodbi, ki sta jo občina in Lekarna Bitenc sklenili leta 1999, je bilo namreč zapisano, da se koncesija podeljuje za nedoločen čas in se lahko preneha v roku šestih mesecev po odpovedi.
A vrhovno sodišče v odločitvi opozarja, da zakon o lekarniški dejavnosti po drugi strani izrecno določa, da morata koncendent in koncesionar s koncesijsko pogodbo urediti medsebojna razmerja, kar sta tudi storila, ko sta določila šestmesečni odpovedni roka. Poleg tega pa zakon o lekarniški dejavnosti ne ureja vseh vprašanj podeljevanja koncesij in sklepanja koncesijskih pogodb, zato je treba upoštevati tudi druge zakone in obligacijska pravila, je navedlo vrhovno sodišče.
Ker je Lekarna Bitenc izčrpala svoje pravne zmožnosti, se je obrnila na ustavno sodišče, na katerem predlaga, da se odločitev vrhovnega sodišča v celoti razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.
Po mnenju Lekarne Bitenc je občina izrabila svojo moč in status oblastvenega organa in pogodbo odpovedala. Odpoved koncesije brez obrazložitve pa je po mnenju lekarne popolnoma nesprejemljiva, v nasprotju s konceptom koncesije in v sam koncept koncesij vnaša popolno arbitrarnost, ki koncesionarju ne daje nikakršnega pravnega varstva, obenem pa predstavlja kršitev načela zakonitosti.
Poleg tega trdijo, da koncesijska pogodba nikjer ne opredeljuje odpovednega roka, pač pa predvideva le rok za odpoved koncesije, ki je sicer podeljena za nedoločen čas.
Opozarjajo tudi, da je občina na eni strani ustanovitelj Lekarn Ljubljana, na drugi strani pa podeljevalec koncesij zasebnim lekarnarjem. Lekarna Bitenc je ena najuspešnejših zasebnih lekarn, pri čemer se po njihovem mnenju pojavijo interesi občine kot ustanoviteljice Lekarn Ljubljana.
Po odločitvi vrhovnega sodišča je Mestna občina Ljubljana že izdala novo odločbo o prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe. A v Lekarni Bitenc, kjer zaposlujejo osem ljudi, napovedujejo, da se bodo zoper odločbo pritožili. Pripravljeni so tudi na ponovno pritožbo na upravno sodišče in vlogo za zadržanje izvršitve odločbe občine.
Na odločitev vrhovnega sodišča so se odzvali tudi v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer se bojijo, da bodo s takšnim ravnanjem "neutemeljene in neargumentirane odpovedi kakršnega koli koncesijskega razmerja postale legitimne".
Po mnenju zbornice bi občina lahko odpovedala koncesijo le, če bi prišlo do bistveno spremenjenih pogojev, ki bi onemogočali nadaljnje opravljanje dejavnosti. Ob tem pa opozarjajo, da primeri neupravičenih odvzemov koncesij kažejo na še vedno neustrezno obstoječo ureditev. Po njihovem mnenju bi morala odgovornost za oblikovanje mreže javnega zdravstva na primarni ravni, torej tudi lekarniške mreže, prevzeti država.
Na lekarniški zbornici zato upajo, da bo odvzem koncesije Lekarni Bitenc vendarle spodbudil ministrstvo za zdravje, da ponovno razmisli o bolj strogem nadzoru nad podeljevanjem in odvzemanjem koncesij.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
