Potem ko je Hrvaška julija lani - potem ko je izbruhnila afera s prisluhi nekdanjemu slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki na MZZ Simoni Drenik - odstopila od arbitraže o meji s Slovenijo, je arbitražno sodišče Zagreb in Ljubljano 2. decembra pisno pozvalo k predložitvi dodatnega gradiva.
Hrvaški vladi je kot rok za odgovor postavilo 15. januar, slovenski pa 26. februar. Naslednje zaslišanje na osnovi teh odgovorov je predvideno za marec.
Ker sta tako slovenski kot hrvaški arbiter po izbruhu omenjene afere odstopila, prav tako Ronny Abraham, ki je za kratek čas nasledil Sekolca, je arbitražno sodišče septembra lani imenovalo nova člana. Norvežan Rolf Fife je zamenjal slovenskega člana sodišča, Švicar Nicolas Michel pa hrvaškega.
Na marčevskem zaslišanju bo torej sodišče znova v polni zasedbi. Pred tem zaslišanjem pa je od Ljubljane in Zagreba želelo nadaljnja pojasnila in gradivo glede pravnih posledic zadev, ki jih je Hrvaška navedla v svojih julijskih pismih.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so ob prejemu pisma decembra zatrdili, da bo vlada spoštovala določeni rok za opredelitev do pravnih vidikov vprašanj, ki jih je izpostavila Hrvaška. V Zagrebu pisma takrat niso želeli komentirati, po pričakovanjih pa Haagu nato januarja niso posredovali odgovora - saj da Hrvaška ne sodeluje več v arbitražnem postopku, ker je prepričana, da je nadaljevanje tega postopka nevzdržno.
Današnja seja OZP je bila zaradi zaupnosti gradiva zaprta, je pa predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) po njej za STA pojasnil, da so se na njej seznanili s slovenskim odgovorom na pismo arbitražnega sodišča z začetka decembra.
Obenem so brez glasu proti sprejeli še sklep, v katerem izražajo pričakovanje, da bo vlada OZP redno in pravočasno obveščala o vseh aktivnostih, povezanih z arbitražnim sporazumom.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
