Vlada lahko nadaljuje z dosedanjo prakso in z iztekom trenutno veljavne uredbe (ta poteče 8. oktobra) sprejme novo uredbo z nadaljnjo regulacijo področja za nadaljnje leto ali pa so odloči za liberalizacijo trga naftnih derivatov, v informaciji o stanju na trgu naftnih derivatov, objavljeni na spletni strani vlade, piše ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ministrstvo sicer vladi predlaga, da pred odločitvijo o bodoči organiziranosti trga preuči učinke morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov. Zato ji predlaga, da se odloči regulacijo cen z uredbo podaljšati za štiri mesece.
Če se bo vlada odločila za nadaljevanje regulacije cen in s tem določanje cen goriv po obstoječem modelu (upoštevaje gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaja dolar-evro se nove cene izračunavajo na vsakih 14 dni), ministrstvo meni, da je potem nujno treba zvišati marže distributerjem, tudi zaradi odprave povračila trošarin za biogorivo.
"Zaradi dodajanja biogoriv, ki v splošnem nimajo enakih stroškov kot stroški naftnih derivatov, prihaja do sistematičnega odstopanja dejanskih oz. realiziranih marž od modelsko določenih marž. Višina dejanske marže jo odvisna od tega, za koliko je nabavna cena biogoriva višja od nabavne cene za naftne derivate," pojasnjuje ministrstvo in dodaja, da so nabavne cene za biogoriva višje tudi za več kot 30 odstotkov, zato so dejanske marže distributerjev nižje.
To za distributerje z naftnimi derivati pomeni, da so marže negotove in se v času spreminjajo. Trenutne marže so nižje od reguliranih marž za več kot 20 odstotkov ob predpostavki petodstotnega obveznega deleža biogoriv in plačevanje trošarin na ta delež goriva, ministrstvo navaja študijo, ki so jo pripravili Igor Masten, Sašo Polanec in Aljoša Feldin.
"Menimo, da ob morebitni liberalizaciji zaradi mednarodno konkurenčnega okolja ne bi prišlo do znatnega povišanja cen naftnih derivatov. Potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov navzgor je namreč omejen zaradi več dejavnikov," poudarja ministrstvo.
Marže distributerjev namreč predstavljajo le okoli šestodstoten del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene - morebiten dvig marž bi torej imel po oceni ministrstva sorazmerno majhen vpliv na končno ceno posameznih naftnih derivatov.
Marže naših trgovcev so sicer res med najnižjimi, niso pa znatno nižje od marž v Avstriji, sploh na področju bencinov. Dvig marž in s tem približevanje tujim ravnem bo najverjetneje povzročila ekonomsko upravičenost vstopa novih diskonterskih ponudnikov, kar pomeni, da se bo konkurenca med ponudniki povečala - zaradi tega se lahko sčasoma pričakuje postopen padec cen naftnih derivatov.
Poleg tega ministrstvo meni, da prekomernega dvig marž in s tem dviga cen naftnih derivatov zaradi majhnosti in izrazite tranzitne narave Slovenije ne gre pričakovati.
Trenutna marža za bencina je 0,08701 evra, za dizelsko gorivo 0,08158 evra in za kurilno olje 0,05370 evra za liter. Marže so se nazadnje zvišale oktobra lani, in sicer za dva odstotka.
Ob liberalizaciji bo najverjetneje prišlo do različnih ravni cen po državi - ministrstvo predvideva, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.
Ob morebitni liberalizaciji trga bo sicer po oceni ministrstva potreben okrepljen nadzor agencije za varstvo konkurence proti usklajenemu delovanju dveh največjih distributerjev (Petrol in OMV obvladujeta okoli 87 odstotkov trga), saj obstaja možnost, da bi ta dva ponudnika med seboj delovala usklajeno.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
