Evropska komisija bo ugotovitve temeljitega pregleda makroekonomskega stanja v 16 članicah, tudi v Sloveniji, predstavila 5. marca. Pred nekaj dnevi pa je že objavila poročilo o napredku Slovenije na poti odpravljanja lani ugotovljenih neravnovesij.
Slovenija je poleg Španije edina, za katero je komisija doslej ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka proti državi še ni sprožila. Je pa Slovenija zaradi teh neravnovesij že leto dni pod budnim nadzorom.
V Bruslju v pregledu doseženega napredka pri odpravljanju neravnovesij izpostavljajo opravljene preglede v bančnem sistemu, ki so jim sledili ukrepi za sanacijo treh največjih bank.
Iz virov pri Evropski komisiji je slišati pohvalne besede glede odločnega ukrepanja za stabilizacijo bank, pri čemer v Bruslju izpostavljajo občuten padec zahtevane donosnosti na slovenske državne obveznice. Ta se navaja kot pomemben prvi korak za znižanje stroškov financiranja za celotno gospodarstvo, vendar pa naj bi bila za dodatno izboljšanje ključna dosledna izvedba nadaljnjih ukrepov.
Trgi pričakujejo dejstva in konkretne rezultate, Slovenija pa je zelo zanimiva za vlagatelje, če bodo ti v njenem delovanju prepoznali zdrave in razumne ekonomske politike, je slišati iz virov pri Evropski komisiji.
V Bruslju je zaznati zadovoljstvo, da se je Slovenija v zadnjem času uspela izvleči iz nevarnega območja, v katerem je bila pred približno letom dni. Za dodatno znižanje stroškov financiranja in bolj poudarjen povratek investitorjev, ki vlagajo v stabilne razvite države, pa je treba narediti še več.
Med temi ukrepi komisija izpostavlja na primer dokončanje sanacije bank. V Bruslju v pregledu napredka kot zavezo države navajajo izstop iz lastništva NKBM in Abanke še letos. Viri pri komisiji ocenjujejo, da obstajajo za prodajo vsaj ene od teh dveh bank dobre možnosti, tudi pri investitorjih zunaj evrskega območja.
Glede medijskih navedb o združevanju nekaterih bank, pri čemer se poleg Abanke omenjata še Banka Celje in Gorenjska banka, viri pri Evropski komisiji ne želijo špekulirati.
Vse je odvisno od odločitev Banke Slovenije kot nadzornika bančnega sistema in od tega, ali bo dvema od omenjenih treh bank do polletja uspelo najti investitorja za dokapitalizacijo, pravijo. Iz Bruslja je slišati tudi, da bi cilj moral biti zagotoviti dolgoročno vzdržne banke.
Pri komisiji bi si želeli sicer videti tudi privatizacijo NLB kot največje slovenske banke, a se zavedajo, da bo to bolj srednjeročna naloga. V vmesnem času pa si želijo v bankah videti predvsem spremembo kulture, tako da bodo te prepoznavale in podpirale zdrava jedra.
Kot ključne korake za reševanje zdravih jeder v gospodarstvu v Bruslju navajajo tudi začetek aktivnega delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), prenovljeno insolvenčno zakonodajo in boljše delovanje sodišč.
V povezavi z DUTB si želijo čim hitreje videti prve konkretne ukrepe in transakcije z nakopičenim premoženjem. Slišati je, da ima DUTB glede na cene ob prenosu slabih terjatev iz bank dovolj manevrskega prostora za aktivno upravljanje.
Glede privatizacije viri pri Evropski komisiji poudarjajo, da štejejo izvedene prodaje in ne le seznami. Dosledna izpeljava načrtovane privatizacije 15 državnih naložb bi bila po ocenah iz Bruslja pomemben signal trgom, a v privatizacijskih načrtih bi bilo treba iti še naprej.
Viri pri komisiji sicer trdijo, da Bruselj sam po sebi ni naklonjen nobeni obliki lastništva, a v primeru Slovenije se je državno lastništvo izkazalo za neučinkovito. Za izvedbo nadaljnje privatizacije komisija izpostavlja še sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu in potrebo po jasni strategiji za upravljanje državnih naložb.
Pri tem se, tako viri pri komisiji, Slovenija ne bi smela bati podpore in sodelovanja ustanov, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj. Ta poleg kapitalskih naložb lahko ponudi tudi obsežno znanje na teh področjih.
Nadaljnji ukrepi so potrebni tudi na javnofinančnem področju. Poleg dosledne izvedbe načrtov za letos in prihodnje leto v Bruslju izpostavljajo še sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in s tem povezano opredelitev srednjeročnega okvira za uresničitev te ustavne norme.
Poročilo komisije izpostavlja tudi temeljito revizijo javne porabe, ki bi dosegla večjo učinkovitost uporabe javnih sredstev. Viri pri komisiji menijo, da se Slovenija pri tem ne bi smela sramovati podpore zunanjih institucij, če obstaja jasna vizija, kaj s temi nasveti storiti.
V Bruslju navajajo Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, pri čemer naj bi Slovenija za njuno podporo na področju zdravstva in krepitve javnofinančnega nadzora že zaprosila.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
