V neskladju z ustavo pa je bil 64. člen zakona o policiji, kolikor je omogočal, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, obravnavali skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.
Zahtevo za oceno ustavnosti je vložilo vrhovno sodišče po prekinitvi postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 28. maj 2010. Za predlagatelja je sporno, da izpodbijani določbi prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena zakona o policiji vsem policistom in drugim delavcem državne uprave dopuščata uporabo podatkov iz evidence DNK preiskav po pravnomočno ustavljenem ali končanem kazenskem postopku vse do zastaranja pregona. Samo v primeru, ko bi že policija ustavila svoje preiskovanje oziroma bi bila kazenska ovadba zavržena, bi se osebni podatki iz navedenih evidenc arhivirali že pred zastaranjem kazenskega pregona.
Ustava sicer pojma osebni podatek ne opredeljuje. Glede na splošno sprejete opredelitve je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. "DNK oziroma na podlagi njene analize pridobljeni podatki pomenijo najintimnejšo, trajno in nespremenljivo vez s točno določenim posameznikom. Enako torej velja tudi za profil DNK, ki brez dvoma izpolnjuje navedena merila," je v odločitvi med drugim zapisalo ustavno sodišče.
Poudarilo je, da se smejo zbirati le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. "Ko gre za obdelavo osebnih podatkov za namene policijskega dela, mora zakonodajalec še posebej skrbno pretehtati težo ukrepa, s katerim brez privolitve posameznika posega v občutljivo področje njegove zasebnosti," opozarja ustavno sodišče.
Zakonodajalec pa je tudi v primerih, ko je bil postopek zoper posameznika že končan in s tem tudi namen hrambe njegovega profila DNK že izpolnjen, policiji omogočil, da hrani osebni podatek. "S tem je nedopustno posegel v pravico teh posameznikov do informacijske zasebnosti. Zakonodajalec ni ravnal v skladu s temeljno zahtevo, da se hranijo osebni podatki samo toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. Zato merilu nujnosti posega v pravico iz prvega odstavka 38. člena ustave ni zadostil, saj ni skrbno odmeril okoliščin, na podlagi katerih bi lahko čas hrambe profila DNK teh oseb uskladil z namenom, za katerega je bil zaradi izvedbe te konkretne naloge policije profil DNK tudi izdelan. S krajšo hrambo bi manj posegel v informacijsko zasebnost posameznika," menijo ustavni sodniki.
Ustavno sodišče je prav tako odločilo, da se v 1. točki prvega odstavka 10. člena zakona o brezplačni pravni pomoči razveljavi besedilo: "ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo". Ugotovilo je namreč, da je postavljeni pogoj stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji za pridobitev brezplačne pravne pomoči v neskladju s pravico do nediskriminacijskega obravnavanja pri uresničevanju pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ustave.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
