Razmišljate o emancipiranih ženskah, morda o svoji ali tuji, o srcu, ki je igralo in melodijah, ki jo opevajo. O lepoti in pameti, morda pa o strupenem jeziku, vzvišenosti, njenih, ne ravno najlepših lastnostih in celo mnogih vicih, ki so namenjeni, nikoli blondincem , le blondinkam ...
Ženske, kaj bi brez moških in moški kaj bi brez vas?
Ženska je kraljica sveta in sužnja želja.
Honore de Balzac
Dekleta so čudovita!
Le od kod se torej jemljejo vse te nemogoče soproge?
Angleška modrost
Kar zadeva ženske: najhujše je,
da ne moremo živeti niti z njimi niti brez njih.
George Gordon Byron
Za žensko je večje ponižanje, če je ne ljubimo več
kot pa če je nismo nikoli ljubili.
Maurice Donnay
Pametna ženska se sčasoma nauči
občudovati svojega moža brez vzroka.
Margot Hielscher
Slabost, ime ti je ženska!
Willim Shakespeare
Nikoli še nisem pomislila, da bi zamenjala spol, ker si ne predstavljam, da bi imela več srajc kot oblek, vse čevlje z nizko peto, enako barvo las, lotion po britju, mini toaletno torbico, sto in en športni pripomoček, veselje do orodja in avtomobilov različnih znamk, ljubezen do daljinca in živčni zlom zaradi športnih padcev in vzponov številnih moštev, pa tudi posameznikov. Seveda, to tudi niso vsi razlogi. Še bi jih lahko našla in naštevala.
Torej, sem vesela, da sem to kar sem – ženska. Kdaj pa kdaj pa seveda pomislim, da je svet do nas krivičen. Ko slišim, da so za enako delo ženske slabše plačane, ko se posebej govori o ženskih kvotah v politiki in išče številne vzroke zakaj nas ni tam, vsaj ne v enakem številu kot je moških, ko nekdo pravi, da je ženi pomil posodo, čeprav sta skupaj prišla domov in je to kar je skuhala, jedel tudi sam, ko slišim, da je treba na zabavo pripeljati tudi kakšno žensko, pri tem pa ni mišljeno, da bi šlo za kolegico ali prijateljico, pač pa »posebno« gostjo.
Tudi popolna emancipacija me ne navdušuje. Seveda mislim na tisto, prav posebno. Priznajmo, da smo krhkejše, nežnejše, da je lepo, če nam kdo pridrži vrata, sleče plašč, ponudi, da izberemo z jedilnika hrano, ki si jo želimo in nam nameni nekaj prijaznih pogledov, ki jih znamo ženske takoj oceniti in se celo odzvati. Zakaj bi v garaži prale avtomobil in menjale gumo, naš partner pa bi medtem likal srajco ali prepeval nežno uspavanko najini hčerki? Delo se da razdeliti in če on prepeva kot slavček, pa naj poje, če je ženi do tehničnih opravil. A, malo je takih in naj ne bo nikoli rečeno: zaradi tiste tvoje emancipacije, ... pa naj bo,... bom pač naredil, ker tako hočeš, nočem poslušati, raje stlačim to posodo v pomivalni stroj. O, ženska, kje sem tebe dobil?
Če otroke vzgajamo v prijaznem vzdušju in jim ne dajemo ob vsakem koraku vedeti, da je potrebno fantu stran od sesalne cevi, da dekle ne sme poznati svedra in tlačilke, ker to ni zanj ali zanjo, da nam bo krona padla z glave, če naredimo to ali ono, potem se bodo razvijali tako, da bodo kdaj celo ponos nam samim. Nobeno delo ni sramotno, če ga znamo, zmoremo in želimo opravljati. A, včasih je nujno potrebno, da kjer sta dva, se da delo tudi razdeliti. Tako, da je prijetno za oba, da ustreza njunim sposobnostim in željam in, da nikakor ni tipično moško in tipično žensko. Čeprav, za nekatere opravke to lahko celo velja, naj ne bo posebej izpostavljeno, predstavljeno, torej tako, da ga bomo že kar zasovražili.
Če bi vstale naše praprababice in seveda še prapradedki, sveta ne bi prepoznali. Še manj vloge moškega in ženske. Ženske ne preživijo več dneva ob kuhalnici, pač pa v mnogih poklicih in na delovnih mestih celo prednjačijo, feministično podobo kažejo prenekatere fakultete in službe, kjer jih včasih sploh ni bilo opaziti. Kdo bi si mislil, da bodo kdaj predsednice vlad in držav, voditeljice strank, najuspešnejše športnice, ...
Torej, je za nami dolga in naporna pot. Mnogo prelitega črnila in izgovorjenih besed, bojev mnogih, ki so pozabljene.
Tik pred izidom je knjiga Pozabljena polovica, o ženskah, ki so zaznamovale minulo stoletje in jih sedaj ni več med živimi. Tudi naša kolegica Ljuba Prenner, za vse tiste, ki je nismo poznali, a smo o njej slišali veliko. V tej prečudoviti knjigi, ki pomeni obogatitev slovenskega prostora, bomo lahko brali o ženskah, ki so tkale številne niti, vodile dom, družino, se udejstvovale povsod. Uspešne, prodorne, izjemne, a vendar velikokrat zamolčane, pozabljene, odrinjene.
Kdo si je kdaj mislil, da se bodo ob razvezah na tak način »delili« otroci? Pripadali so materam, ker je za moške veljajo, da jih ne znajo vzgajati; so pač moški, očetje brez posebne vloge.
A, še vedno bomo morali prav na tem področju narediti veliko. Izjemno veliko. Kajti, je kdo, ki ob tem, ko ženska prepusti otroka možu, ne pomisli, da je z njo nekaj narobe, da morda pije, da je ... ženska s spornim življenjem in še kaj bi se našlo? Ker je ta miselnost še kako prisotna, ker tako rada ožigosa vsako žensko, je boj za otroke še hujši. So moški, ki si jih resnično želijo, imajo vse možnosti, da bi jih dobili in imeli, pa ženski in materi ni škoda nobenega sredstva, da le ne bi zgubila otroka.
Sprašujem se zakaj imamo skupno starševstvo? Zakaj se taki starši, če sta torej pozitivna oba, ne bi mogli dogovoriti in izogniti hudim, dolgotrajnim in mukotrpnim tožbam in sodbam, zoper katere so vložene številne pritožbe?
Ne vem kako gledate na izbore tisoč in ene lepotice, ko kar ne moreš ugotoviti kateri izbor je najpomembnejši, katera je torej najlepša v deželi tej? A, glej ga, izbirajo se tudi najpostavnejši in naj ... fantje in možje. Cvet lepote je tako na ogled. K sreči se je odnos tu in tam vsaj malo popravil, da ne velja, da vsaka dolgonoga, dolgolasa, vitka in čudovita lepotica ni lahko celo pametna, izobražena, ... tega sicer ni možno vedno združiti. Če pa je, potem je to nekaj več. Ni ga gibanja, ki bi to lahko ukinilo, spremenilo, saj prinaša gledanost, medijsko odzivnost, branost, popestritev številnih prireditev in počitek za marsikatero oko. Pa naj bo.
Pomislimo na vse, kar je bilo napisanega o ženskah, materah, delavkah. Ko izbiramo najlepše, najuspešnejše, najboljše, lahko dobimo šopek. Košaro lepote, dobrote in kvalitete, a vendar mnoge ostanejo skrite. Mislim na tiste, ki niso imele možnosti, da bi končale šolo, da bi našle čas za življenje izven doma, kak tolar ali euro za lepšo frizuro, čudovito obleko, kaj šele kozmetiko. Mnoge dobre, plemenite in občudovanja vredne ženske živijo tiho in skromno življenje, se bojujejo za vsakdan, za preživetje, hitijo podnevi in ponoči, se ubadajo z otroki, prenašajo marsikatero gorje. Tiho, ker mislijo, da tako pač mora biti in bo morda nekoč poplačano, da se ne smejo upirati in govoriti, ker bo le še slabše.
Pomisliti je treba tudi na take in vesela sem, če jih izbrska kamera, čeprav se tako rade skrivajo.
V minulih dveh desetletjih sem jih srečala ogromno in za vsako, ki sedaj živi človeka vredno življenje, sem vesela.
Kar lahko naredi ženska,
ne morejo niti voli s plugom.
Asirski izrek
Ženske se vedno zaljubimo v moške iste vrste.
To je naša oblika monogamije.
Lauren Bacall
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
