Pametni šale dela, bedak jih ponavlja.
Angleški
Daje se sol na kruh, ne kruh na sol.
Češki
Kdor bi se rad šalil, se mora znati pošteno šaliti.
Italijanski
Ne šali se z ljudmi, ki jih moraš navzgor gledati.
Nemški
V vladarjevi navzočnosti je tudi najduhovitejši šaljivec nem.
Kitajski
Trka se za šalo, odpira se zares.
Nemški
Če se smejemo, sprostimo številne mišice, kri obogatimo s kisikom, v hipu pozabimo na marsikatero tegobo, bolezen in žalost. Smeh, ki prihaja iz duše in srca, pomeni sprostitev celotnega telesa, pravimo, da smo veseli, zadovoljni in srečni. Pravijo, da ljudje, ki se pogosto smejejo, celo živijo dlje, od tistih ki se ne. Poznamo celo smejalne gube, ki pa jih ni pametno lepotno gladiti. Potem se ne bomo mogli več svobodno smejati. Včasih pogledamo naokoli, vidimo same kisle in mrke obraze, ki se jim pridruži celo slabo vreme. Ali pa obratno. Dež, megla, mraz, ... prikličejo resnobo in hlad.
»V smehu je vrsta radosti, ki se ne sklada s privoščljivostjo ali žaljivostjo.«Voltaire
So trenutki, ko nam sicer ni do smeha, ker je situacija resna in prav je, da jo kot tako tudi jemljemo in vendar si želimo, da bo kmalu nastopil čas, ko bo smeh spet možen.
Pomislite na dojenčka, njegov prvi nasmeh je ponavadi namenjen materi. Pravimo, da ni lepšega kot je nasmeh otroka, ker ob njem ne moremo ostati ravnodušni. Smeh je namreč celo nalezljiv in vsak se bo spomnil dogodka, ko se je nekdo začel smejati, kar tako, brez pravega razloga, se smejal in smejal, smejali so se tudi drugi in na koncu nihče več ni vedel kaj je bil vzrok. Pomembno je, da je smeh deloval prav čudežno.
Dandanes nas velikokrat na računalniku presenetijo e-maili, ki nam jih pošljejo znanci, sodelavci, prijatelji ali sorodniki in tu in tam so tudi vici, šale, komentarji, ob katerih se nekaj minut smejiš in tudi, ko nadaljuješ z delom, si še nekaj časa povsem zadovoljen.
Spominjam se obdobja pripravništva na tožilstvu. Zaznamovali so ga prečudoviti dogodki, ki smo si jih privoščili. Skozi nekatere so morali iti tisti, ki so pripravništvo začeli. Kasneje so ti običaji zamrli. Prihajali so rodovi, ki se včasih niso znali niti prav smejati. Razumemo jih lahko tudi kot odziv na čas, ki pomeni en sam boj že za pripravništvo, kaj šele delovno mesto.
Nadvse prijetna so bila tudi naša druženja, mnoga pod okriljem Društva državnih tožilcev Slovenije. Takrat smo se znali pošaliti celo na svoj račun in ob priliki smo pogledali nekaj tega, kar se je zapisalo v naših izdelkih. Upam, da bo tudi vam polepšalo trenutke branja in dalo misliti, da smeh ni škodljiv. Pa poglejmo kaj smo rekli, prebrali, ...
Mladoletnik je že v pripravljalnem postopku razkril, da je velik ljubitelj alkohola. To se je potrdilo tudi z drugimi dokazi. Tožilka je v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa predlagala še izrek varnostnega ukrepa zdravljenja alkoholizma. V obrazložitvi predloga pa je napisala: »naj se namesti v Prehodni vinski dom ... Mišljen je bil Prehodni mladinski dom.
Brezdomec, ki je bil v postopku zaradi tatvine, je v zagovoru povedal, da tega sicer ni storil, saj dnevno »zasluži« 7.000 do 8.000 SIT, ni mu treba plačati položnic, za hrano ne zapravi veliko ... Po izrečeni sodbi pa je prav milo pogledal sodnico in tožilko ter izdavil: »Kakšen tolarček bi se pa našel.«
Brezdomec Jože je kot priča na obravnavi jezno gledal sodnika, ko je vrtal vanj z vprašanji. Ko je prišel na vrsto tožilec, so se ta še »poglobila«. Pogledal ga je še bolj črno in rekel: »A se ne bi vi šli malo pregledat?«
V nekem postopku je odvetnik zastopal obdolženca zaradi žepne tatvine. Ko je uvidel, da klientu slabo kaže, je predlagal sodišču še odreditev izvedenca psihiatra. Obdolženi je planil proti njegovi mizi in zavpil: »Šta ti misliš, da sem ja lud? Znao sam, što radim, a ne ti, koji predlažeš pizdarije ... »
V dežurni službi se je prikazal možakar, lepo oblečen, z diplomatskim kovčkom v roki. Podal je samoovadbo zaradi številnih kaznivih dejanj goljufij in predlagal, da se ga pripre. Postopek je res stekel, iz zaporov na Povšetovi je ves čas zahteval »drugarico javno,« ki ji je zaupal svoja kazniva dejanja. Ko je bil obsojen na tri leta zapora in ga je predsednica senata vprašala, ali se bo pritožil, je najprej pogledal tožilko in rekel: »Če bo njej prav, bo tudi meni.« Tudi iz zapora so romala številna pisma ...
Ko so bili v ovadbah obrazci, v katere so policisti zapisali »poseben odnos osumljenega do dejanja.« Ob odkritju kaznivega dejanja krivolova je policist zapisal: »Osumljeni posebej ljubi živali.«
Mladoletnik je na razstavi ptic v šoli vzel kletko s kanarčkom in jo odnesel domov. Policisti so opravili ogled, zavarovali sledi in ugotovili, da je kanarčka požrla mačka. Vestno so zapakirali najdeno, že nekoliko načeto nožico, kar je torej od C.D. še ostalo in jo priložili ovadbi. Ker pa takrat čas reševanja še ni bil tako kratek (pa tudi, če bi bil), je kronski dokaz strašno zasmrdel ...
Pred leti je na sodniji odšla v pokoj strojepiska, ki je praktično vse življenje delala na sodišču. Ob tej priložnosti je povedala zgodbo. Pisala je pri sodniku, ki je pred začetkom zaslišanja obdolženega poslal domov. Pogledala ga je in vprašala: »A, danes mu pa ne bova pobrala genitalij ... ?«
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
