c S
KOLUMNE
dr. Marko Novak Spornost in nepotrebnost avtentične razlage zakona Institut avtentične razlage zakona že nekaj let buri slovensko (strokovno) javnost. Predvsem mlajša ustavna stroka (npr. Zagorc, Nerad) mu nasprotuje. V zadnjem času pa je olje na ogenj prilila njena uporaba v zadevi »Farmacevtka«, ko je DZ razložil naravo roka za še dovoljeno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku (ORZKP153,154). Vrhovno sodišče (VSRS Sodba I Ips 15930/2017 in Sklep Cpg 2/2014) se je avtentični razlagi zakona »uprlo«, češ da sodstva ne zavezuje, saj da nasprotuje delitvi oblasti, Ustavno sodišče pa, kot mi je znano, v tem novem stanju stvari, še ni sprejelo kakšnega novega stališča. 27.01.2020 08:04
dr. Andraž Teršek Postopkovno vprašanje stranke, vabljene pred prekrškovno sodišče

Prekrškovno pravo je izmuzljivo področje pravnega urejanja družbenih odnosov. Prekrškovna pravna politika pa se zdi še bolj izmuzljiva reč. Poudarjeni razlog za to razberem v izkustveno potrjenem dejstvu, da omogoča in vključuje preveč primerov samovoljnega, neenakopravnega, pomanjkljivo transparentnega, včasih pa celo izrazito arbitrarnega odločanja: tistih, ki prekrške preiskujejo (policija) in tistih, ki potem od njih odločajo – sodišč.

24.01.2020 13:27
mag. Martin Jančar Kako bi nas videl James Bond? Tokrat moje razmišljanje nima kaj dosti opraviti ne s pravom in ne poklicem, ki ga opravljam. Gre za vprašanje, ki se mi pogosto postavlja, ko spremljam mednarodno dogajanje in sicer, koliko smo kot pripadniki določenega naroda, resnično enakopravno upoštevani v širših okvirjih dogajanj v svetu. 22.01.2020 10:05
dr. Matej Avbelj Državni zbor in diskurzivna demokracija V Sloveniji je uveljavljena ustavna demokracija. Ta izhaja in se hkrati vrača v človekovo dostojanstvo posameznika. Zato je vsak posameznik pod okriljem slovenske ustave enakopravno svoboden ter ima pravico do samouresničitve. Država je sredstvo na poti do tega cilja. Kot taka nima nikakršne a priori legitimnosti. Karkoli, v kateremkoli svojem oblastvenem svojstvu: zakonodajnem, izvršilnem ali sodnem stori, mora storiti z razlogom. To terja diskurzivna plat ustavne demokracije. Brez nje bi bila ustavna demokracija prazna, okoli pa je nič ne bi bilo. 20.01.2020 07:15
dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice v gospodarstvu

Država in večina gospodarskih družb s sedežem v slovenski državi vsaj retorično soglaša, da je treba spoštovati in varovati človekove pravice v gospodarstvu. A v praksi korporativnega upravljanja tako državnih kot zasebnih gospodarskih družb pogrešamo celovito uresničevanje človekovih pravic tako doma kot v tujini.

17.01.2020 09:13
Vlasta Nussdorfer Lisica pač ne more čuvati kokoši Se res da vse kupiti? Je denar tisti, ki odpira številna vrata? Te dni poslušamo novo zgodbo o nakupu teoretičnih delov vozniških izpitov, nismo pa pozabili niti nakupov tehnične brezhibnosti vozil in prenekaterih diplomskih nalog ali celo potrdil o diplomiranju, zlasti v tujini. To nas dobesedno straši. Pomislite na vse nevarne voznike in vozila, ki niso brezhibna, zlasti tovornjaki. Smrt se, ne le ob luni in njenih menah, dobesedno sprehaja po cestah. Tudi kupljeno znanje je lahko zelo usodno. Bo vsemu temu kdo naredil konec? Naša nedavna zgodovina živo pomni tudi številne druge zgodbe velikega pohlepa in koruptivnosti. Je človek res zmožen za denar narediti prav vse? Celo zapraviti ali prodati svoj ugled? Je tako pridobljeni denar še vreden tega imena? Kako preprečiti korupcijo in kaznovati storjena dejanja? Pomembno tudi v času izbora novega vodstva KPK. 15.01.2020 07:10
Jan Zobec Dovolj je bilo

Pred vami je, drage bralke in dragi bralci, moja zadnja kolumna. Spodobi se, da se od vas poslovim in se zahvalim za pozornost, ki ste jo namenili mojim tekstom. Prav je tudi, da povem, zakaj odhajam. Najprej, da ne bo pomote, ne poslavljam se zato, ker bi se stanje v slovenskem sodstvu v kakorkoli izboljšalo.

13.01.2020 08:23
dr. Andraž Teršek Migranti, begunci in široko odprte oči Na temo beguncem in migrantov nisem molčal. Sem ji pa namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem prispevku. Avtor je na Univerzi na Primorskem gostujoči študent, eden od študentov magistrskega študija Komuniciranje in mediji, s katerimi se mi je bilo v veselje in zadovoljstvo študijsko pogovarjati v prvem, skoraj končanem študijskem semestru - v okviru predmeta o svobodi izražanja. Študenta sem kot »gostujoče pero« povabil k pisni strnitvi svojih preliminarnih opažanj glede naslovne teme. 10.01.2020 08:11
mag. Martin Jančar V novo desetletje Pravzaprav bi se moralo v vsako novo leto, še zlasti pa v novo desetletje (prosim, ne začeti s tem, kdaj se matematično začne), stopiti s pozitivno mislijo. Štetje časa, ki tako neusmiljeno polzi skozi naše roke, medtem ko se ukvarjamo z vsakdanjimi problemi, ki jim pripisujemo tako veliko težo, bi moralo s seboj nositi tudi občutek zadovoljstva z vsem, kar nam je uspelo uresničiti in kar nam pomeni neko vrednoto. Da si, ko se ozreš nazaj, lahko mirno rečeš: lepo je bilo in tako bo tudi v prihodnje. 08.01.2020 09:53
prof. dr. Marko Pavliha Teze za srčno vzgojo Na milijarde trpečih ljudi, živali, rastlin in preostalega (ne)živega stvarstva nas obvezuje, da razkrinkamo globalno prevaro v podobi zločestega hrematizma in ga razgalimo v njegovi izprijeni in manipulativni pogoltnosti. Antični filozofi so za legitimno upravljanje družbe šteli le ekonomijo v njenem pristnem pomenu, torej odkrivanje in ohranjanje tistih pravil ali zakonov sožitja, ki vsem v skupnem domovanju ali planetarni hiši omogočajo ugodno (so)bivanje. V domu je celostno poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, da imamo vsi dovolj in ne nujno enako, hrematizem pa temelji na neomejenem bogatenju posameznikov. 06.01.2020 07:05
dr. Jernej Letnar Černič Kakovostnejše življenje?

V Sloveniji se radi pohvalimo, kako se pri nas dobro živi. A družbeno ekonomski kazalniki različnih mednarodnih organizacij kažejo, da je vsaj del te samohvale le mit. Kdaj bomo v Sloveniji na splošno dosegli življenjski standard dežel severne in zahodne Evrope? Ali so takšne želje le utopija prvih novoletnih dni?

03.01.2020 09:12
dr. Marko Novak Kje smo, pravzaprav, z našim pravom?

Z vstopom v 2020 bomo le še leto dni oddaljeni od tridesete obletnice naše države. Ob nedavnem praznovanju samostojnosti in enotnosti je bilo izrečenih kar nekaj kritik glede na trenutno stanje države v zvezi s številnimi problemi na različnih področjih, od zdravstva, infrastrukture, obrambe, transporta, varnostnih služb, itd. Predvsem ostaja tudi pregovorna nostalgija po želji, tam v začetku devetdesetih, da bomo v kakšnih dvajsetih letih ujeli najbolj razvite stare evropske demokracije. Govorilo se je o Švici. To se seveda ni zgodilo in se najbrž tudi ne bo še vsaj naslednjih 20 let. Razlogi so bržkone kompleksni in večplastni. Morda kaj k temu prispeva pravni sistem oziroma naše pravo? Npr. v smislu zaviralnega učinka na razvoj različnih državnih podsistemov.

30.12.2019 08:46
Vlasta Nussdorfer VII / 21. So ženske v zaporih diskriminirane? Ob 40. obletnici Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je ministrstvo za pravosodje 18. decembra predstavilo publikacijo z naslovom O posebnem položaju žensk v zaporih, ki vsebuje prispevke posameznih avtorjev in izbrane mednarodne akte s tega področja. Sprašujemo se: je ženska v zaporu (še) redkost, predvsem pa kako nanjo gleda javnost? Kako povedati otrokom, kje je njihova mama in kdaj se bo vrnila? 25.12.2019 07:34
dr. Matej Avbelj Prihodnost Težko je napovedovati karkoli, še posebej pa prihodnost. Tako je, menda, govoril danski fizik Niels Bohr. Imel je prav. Ker nismo jasnovidci, prihodnosti res ne moremo napovedovati. Prav gotovo pa lahko razmišljamo o njej in jo s tem, morda, celo lahko pomagamo soustvarjati. In kdaj, če ne zdaj, v teh predprazničnih dneh, ko gre staro h kraju in si obetamo novega, je bolj primeren čas za razmislek o prihodnosti. 23.12.2019 07:27
dr. Jernej Letnar Černič Zamolčano življenje Leona Štuklja Slovenska družba pogosto zanemarja uspehe njenih najodličnejših posameznikov. V najskrajnejših primerih jih celo poskuša izbrisati iz kolektivnega spomina slovenskega naroda in države. Njene institucionalne elite pogosto samovoljno odločajo, kdo so tisti posamezniki, ki so ideološko primerni in ustrezni, da se jih je vredno spominjati. Kdor ne sodi v to kategorijo, je pozabljen. Eden izmed takih posameznikov, je bil tudi gospod Leon Štukelj. 20.12.2019 09:03
mag. Martin Jančar Izločitev sodnika in sprehod skozi zgodovino

Knjiga Jamesa Whitmana, na katero se zadnje čase sklicujem, je po mojem resnično pomembna v smislu razkrivanja izvora posameznih še zdaj veljavnih institutov. Uvid v njihovo genezo je pomemben zato, da razumemo tudi morebitne probleme, ki v zvezi s tem nastajajo. In ti se nedvomno pojavljajo, saj je tematika nepristranskosti sojenja v zadnjem času še posebej pereča.

18.12.2019 10:03
Jan Zobec Misterij vladavine prava Nekako trideset let je od padca Berlinskega zidu, trideset let od ustanovitve Demosa – in trideset let od kolapsa komunizma. In malo več kot trideset let od tistega grafita »Dost mam!«. Takratno demokratično vrenje je bilo prepojeno z idejo »vladavine prava« - s čarobno besedno zvezo, za katero se ni prav dobro vedelo, kaj natančno pomeni – razen to, da naj bi ta pojem v Srednji Evropi takrat, kot na začetku 21. stoletja (za nazaj) ugotavlja profesor Krygier, označeval vse, kar naj bi bilo nasprotno komunizmu, kot protistrup za tisto, kar je, ali naj bi bilo komunistično in totalitarno (M. Krygier, The Quality of Civility: Post-Anti-Communist Thoughts on Civil Society and the Rule of Law, v A. Sajó, Out of and Into Authoritarian Law, The Hague: Kluwer, 2002, str. 223). 16.12.2019 07:41
dr. Andraž Teršek Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. 13.12.2019 11:27
Vlasta Nussdorfer Kakšno socialno politiko imamo? 25 let delovanja Socialne zbornice Slovenije je vsekakor lep jubilej. Sledi pogled v ogledalo, v katerem vidiš njen današnji obraz, pa tudi vse, ki so jo leta in desetletja ustvarjali, oblikovali in ji dajali različne podobe, pogosto odvisne tudi in predvsem od državne politike in finančne klime v državi. Veliko jih je in njihov trud ni bil zaman. Njena sedanja starost se približuje letom samostojnosti naše mlade države. Kako so jo prizadele krize, pa ZUJF-i in različne socialne politike, ko je država jemala in ne dajala, omejevala in zmanjševala? 11.12.2019 08:44
prof. dr. Marko Pavliha Kdo ustvarja našo realnost? Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. 09.12.2019 07:09