c S
KOLUMNE
dr. Jernej Letnar Černič Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

23.08.2019 10:05
Vlasta Nussdorfer VII/13. Je sobivanje mogoče?

V teh avgustovskih dneh pri nas ni vroče le zaradi visokih temperatur, pač pa »vročico« dvigujejo tudi pogromi proti divjim zverem, ki so v različnih predelih države poklale precej drobnice. Po mnenju številnih grozijo tudi ljudem, ki jih je pred novim šolskim letom strah celo za otroke. Kdo je kriv, da se je njihovo število tako povečalo? Zakaj prihajajo povsem blizu domačij, kdo bo preprečil nove pokole? Ena od neparlamentarnih strank je za vsak zakonit odstrel ponudila denarno nagrado, a jo je po protestu nasprotnikov v hipu umaknila. Kmetje grozijo z blokado kmetijskega sejma, zagovorniki pravic živali s podpisi in velikimi protesti, vse pa se zgrinja na dve ministrstvi - za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo bo tu »zmagovalec«, če bo sploh kdo? In kdo »poraženec«? Bo spet potrebna kakšna dodatna »študija«?

20.08.2019 15:20
prof. dr. Marko Pavliha Kako demokratizirati izbor evropskega komisarja Mediji zopet alarmantno napovedujejo vročo politično jesen, čeravno ogenj že plamení med navidezno počitniškem poletjem. Pred zimo bo ostala le še žerjavica z napol izgorelimi poleni, ki jo bo treba vneto razpihovati naslednjo petletko, da ne zamre in ugasne. Gradovi kajpak še ne gorijo in grofje ne bežijo, teče pa rujno vino v požrešna grla in premnogim tudi kri, na žalost ne samo metaforično. 19.08.2019 07:15
dr. Andraž Teršek Da, Ustavno sodišče mora stopnjevati sankcije Kadar Državni zbor ne spoštuje in/ali ne uresniči odločb Ustavnega sodišča, mora to sodišče stopnjevati sankcije (podrobno v članku revije Pravna praksa). Ne le, da jih sme, ampak jih mora. Tudi tako, da z ustavnosodnim aktivizmom sprejme odločitev (z izrekom in obrazložitvijo), ki od sprejema dalje pravno zavezuje in učinkuje kot zakon. Ustavno sodišče je že tako stopnjevalo sankcije. 16.08.2019 08:39
mag. Martin Jančar Primer Jeffreyja Epsteina Baje je Woody Allen nekoč rekel: »Sicer ne vem, kakšno je vprašanje, a odgovor je gotovo seks.« In pri marsičem, kar je v ospredju moderne družbe, gre za vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s to primarno platjo naše narave. Nenazadnje, gre za fizično emanacijo nečesa, kar je primarno povezano s temeljnimi potrebami in zanimanji vsake živalske in s tem tudi človeške vrste. In čeprav mi bo kdo pripisal pretirano freudovsko naravnanost, je nekje v ozadju marsikatere, ne samo kazenskopravno pomembne deviacije, temveč tudi pravno neregulirane družbene prakse, vprašanje prav tega vidika naše narave. 14.08.2019 10:24
dr. Marko Novak Kako daleč smo do branja misli? Telepatijo opredeljuje Slovar tujk kot »(domnevni) prenos misli ali volje na daljavo brez posredovanja čutil: zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.« (Verbinc 1982, 704) Pred slabimi dvajsetimi leti je avtor te definicije čutil potrebo, da v njenem začetku doda pridevnik »domnevni«, ki ga je postavil v oklepaj. Slovar tujk je namreč znanstveno delo, telepatija pa je bolj tematika mejnih, lahko bi rekli tudi parapsiholoških ved. Toda v teh dvajsetih letih se je moderna znanost temu neverjetnemu pojavu precej približala. 12.08.2019 08:16
dr. Jernej Letnar Černič Mašinerija banalnosti zla Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Ne iz sadomazohizma, temveč zaradi njihovega preživetja v sedanjosti in prihodnosti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava. 09.08.2019 08:19
Vlasta Nussdorfer VII/12. O napredku tako in drugače Danes je napredek viden na številnih področjih. Samo pogledaš naokoli in že ugotoviš, da so najbolj popularne »igračke« mladih in starih prav pametni telefoni. Z njimi vstopajo v svet novic od blizu in daleč, otroci v igrice, ki so lahko tudi vse prej kot primerne, vsi, ki to želijo, v svet onih, ki se »razgaljajo« in hvalijo s fotkami od tu in tam, v prijateljstva, ki to niso … Všečkajo, pišejo sporočila in elektronsko pošto ter odpirajo desetine ikon, ki odpirajo različne skrivnosti. V lokalih se celo pari in parčki pogosto ne pogovarjajo, saj ima vsak svojo »škatlično« okupacijo. Kako bi se počutili naše babice in dedki, če bi se čudežno »vrnili«? Bi znali kuhati in prati, se naročati k zdravniku, opravljati bančne storitve, skratka živeti v današnjem svetu? Bi jim napredek sploh koristil? 07.08.2019 07:20
dr. Matej Avbelj Absolutno prednostno na ustavnem sodišču Ustavno sodišče je jedrna institucija ustavne demokracije. To ne pomeni, da je pri svojem delu edino dolžno spoštovati ustavo. V sistemu polne konstitucionalizacije je namreč ustavno skladno delovanje obveznost vseh nosilcev javnih pooblastil, neredko celo posameznikov v prirejenih družbenih odnosih. Biti jedrna institucija ustavne demokracije pa nedvomno pomeni, da je to tista zadnja instanca, ki s svojim delovanjem, slednjič, poskrbi za kakovost ustavne demokracije. Torej, če ustavno sodišče ne deluje, ali pa deluje vse bolj počasi, morda celo vse manj kakovostno, je ustavna demokracija ogrožena s samega vrha. Pod udarom je, kot bi dejal njegov predsednik, sam etos pravne države. 05.08.2019 07:15
dr. Andraž Teršek Juridični monstrumizem ali Zakaj so vrata mariborske sodnije še vedno odklenjena?

Sokratova obsodba pred poroto – sodiščem je bila literarno označena za »juridični monstrum.« Bila je očitno nepravična, pomenila je zanikanje tistega, kar danes označujemo kot temeljne človekove pravice do svobode vesti, verske svobode in svobode izražanja, hkrati pa ni bila utemeljena ne z legitimno zakonitostjo, ne s prepričljivimi dokazi. Določena je bila s čustvenim doživljanjem osebnosti in početij Sokrata pri njegovih juridičnih krvnikih, ki mu niso bili osebno naklonjeni.

02.08.2019 13:27
mag. Martin Jančar Tehnična sredstva nadzora in odločitve Ustavnega sodišča Odločitev Ustavnega sodišča U-I-144/19-16 z dne 4. 7. 2019, da do nadaljnjega zadrži izvrševanje 150.a člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki daje zakonsko podlago za uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, je zelo neposredna in jedrnata: »Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov. Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje od ostalih predhodno navedenih ukrepov.« (11. točka navedenega sklepa) 31.07.2019 07:10
Jan Zobec Tour de force vodstvene strukture

Ker je poletje čas počitnic, dopustov in ležernosti, skratka za vse kaj drugega, kot za resna branja in zatežena pravniška nakladanja, je tokratna kolumna, čeprav vzeta iz prava v akciji, lažjega žanra. Bralcu bo na neposreden, živ in na kar se da nazoren način pripeljala pred oči izsek stanja stvari in duha na Vrhovnem sodišču in formam mentis njegove vodstvene strukture.

29.07.2019 07:15
dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v socialno varstvenih zavodih

Duševno zdravje je eno izmed tistih temnih področij slovenske družbe, kjer je v zadnjih desetletjih prihajalo do številnih kršitev človekovih pravic. O nekaterih izmed njih pričajo odločbe Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Še več jih je skritih v arhivih slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Pričakovali bi, da bo zaradi preteklih izkušenj takšnih kršitev že končno enkrat konec, a zadnja odločba Ustavnega sodišča RS žal sporoča ravno nasprotno.

26.07.2019 08:42
Vlasta Nussdorfer VII./11. Več obrazov revščine in dobrodelnosti V zadnjih letih pogosto govorimo o revščini, tako vidni kot nevidni. Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za kakšno žalostno zgodbo. Čeprav se je komaj končalo šolsko leto, nas prijazni glasovi v medijih že spodbujajo k darovanju enega ali petih evrov za šolske potrebščine za tiste, ki si jih ne morejo kupiti, kdaj pa tudi za povsem konkretno družino, ki bije težek boj. Celo za zdravje. V posebnih oddajah smo priča prenovi nekaterih domov v zgolj petih dneh. Kako ganljivo je gledati srečne obraze, ki vstopijo v prenovljene prostore, koliko solz sreče je že preteklo, celo otroških. Prav te nas še posebno ganejo. Tu so še otroci, ki jim dobri ljudje, društva in podjetja omogočajo počitnice, nekateri gredo tako prvič na morje. Tu in tam spoznamo kakšnega brezdomca, pogosto tragično zgodbo starejših. Tudi bolnih in osamljenih. Odgovor na to, kdo je kriv, ne reši ničesar. Treba je najti odgovor na vprašanje, kako vse te stiske rešiti. Smo še vedno tako opevana socialna država? Trudimo se. 24.07.2019 09:01
dr. Marko Novak Mar bomo res naposled dobili pokrajine?

Na portalu IUS-INFO sem pred dnevi z veseljem prebral novico, da se ponovno obuja ideja o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Še več, ne gre le za pogrevanje ideje, ki so jo je pred časom spet premlevali že tudi drugi (npr. Predsednik republike), ampak za pravo strokovno zasnovano akcijo, ki ima svojo natančno razdelano strategijo. Zadnjo tovrstno akcijo, iz let 2007/08 pod taktirko takratnega ministra Žagarja, je prekinila gospodarska kriza. Počakati je bilo treba na konjunkturo in zdaj je res pravi čas, če že ne malce zamujamo. No, za take dolgoročne, državniške projekte enostavno ne sme biti prepozno!

22.07.2019 07:20
dr. Andraž Teršek Nelegitimnost oblasti? Legitimnost je v politični teoriji in filozofiji pomemben koncept, tudi prvina. Sodobna pravoslovna in politična teorija znatno presegata goli formalni vidik legitimnosti in odločno stojita v polju vsebinske, materialne legitimnosti (enako velja za koncepta »vladavina prava« in »demokratičnost«). Osrednje vprašanje je vprašanje dobrega, kakovostnega, upravičenega – legitimnega upravljanja družbe. Torej dela (ravnanj), drže in politične etike odločevalcev – javne oblasti. Oceni legitimnosti vsakokratnih političnih ravnanj, razmerij in odločitev predhodi ocena o izpolnjenosti temeljnih izvorov, kriterijev in meril legitimnosti (o tem podrobno v monografiji Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). 19.07.2019 08:48
mag. Martin Jančar Prepričljivost in posledice Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve. 17.07.2019 09:21
dr. Marko Novak Pravni Davidi in politični Goljati Na odnos med politiko in pravom lahko gledamo z vidika ontološke diference, a tudi komplementarnosti stvarnega in normativnega: politika zagotavlja vsebinskost in dinamičnost, pravo pa obliko, regulativo ter statičnost. Za uspešno delovanje družbe je pomembno, da sta si nekako v ravnovesju. To zagotavlja stabilnost družbe. Politika je sicer vedno malce pred pravom, dinamika vedno pred statiko, življenje (npr. Bergsonov élan vital) pred normami. Vse lepo in prav, dokler se zdi politika na vajetih. Tiste najbolj čvrste, trdne družbene smernice so ustavne norme kot izraz družbene pogodbe neke skupnosti. V tem poletnem času pa imamo v Sloveniji v tem smislu težave: mislim na izvrševanje odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol in parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pravosodja v primeru Kangler. 15.07.2019 08:17
dr. Jernej Letnar Černič Ideologija na Ustavnem sodišču Ustavne sodnice in sodniki niso roboti, ki bi lahko le tehnično in suhoparno presojali o ustavnih pritožbah, pobudah in zahtevah. Oblikujejo in prežemajo jih njihova vzgoja, zasebno življenje, izobraževanje, svetovnonazorska stališča in ostali življenjski dejavniki. Iz njihovih odločb in ločenih mnenj zato izhaja vsakokratna sodniška ideologija. 12.07.2019 09:26
Vlasta Nussdorfer VII./10. Vrag je vzel šalo

S tem stavkom je svoj nastop na drugem posvetu predsednika republike o podnebnih spremembah začela dr. Lučka Kajfež Bogataj. Tokrat je predsednik na predstavitev in soočenje stališč poleg predstavnikov oblasti, zlasti ministra in državnega sekretarja, pa tudi znanih okoljskih strokovnjakov in nevladnikov prvič povabil tudi vse parlamentarne stranke, kar je bil zagotovo svojevrsten izziv.

10.07.2019 08:16