c S
KOLUMNE
Vlasta Nussdorfer Do kod sega naš ego? Ljudi delim le na dobre in slabe. Ni pomembno, kdo so, v koga ali kaj verujejo, kakšne polti so, kako bogati ali revni, razlike med njimi me sploh ne zanimajo. Ločim jih le po dejanjih. Ali v ospredje postavljajo zgolj sebe in svoj veličastni ego ali mislijo tudi na druge, pa ne s "figo v žepu". Ste jih morda opazili tudi v času korona krize? Korist, slava in želja po uspehu. Za vsako ceno in celo preko "trupel". Izdaja jih že nastop, telesna govorica je močnejša od njihovih besed. Prišli so na plano. Vsaka izredna situacija jih dobesedno naplavi. Tako kot veliko dobrih ljudi, ki rešujejo svet in življenja tistih na robu. In prav teh je k sreči največ. 27.01.2021 08:06
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Deset kolumn o demokraciji

Največje v 20. stoletju
Ko so ob koncu devetdesetih Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je po njegovem mnenju tisto največje, kar se je v poslavljajočem se stoletju zgodilo, ta z odgovorom ni imel težav.[1] Pa čeprav je prav 20. stoletje zaznamovalo za svetovni red toliko epohalnih dogodkov, kot jih po ocenah politične zgodovine vse od padca rimskega cesarstva ni še nobenih drugih sto let. Sen s svojim odgovorom vseeno ni izbral npr. propada britanskega, francoskega ali avstro-ogrskega imperija, ki so se do 20. stoletja zdeli tako samoumevni. Ali pa dveh velikih vojn, katastrofalnih kot jih svet do tedaj ni videl. Pa tudi ne fenomena vzpona in padca fašizma, nacizma in komunizma, ali pa gospodarsko-tehničnega razvoja, kot mu v zgodovini dotlej prav tako ni bilo para.

25.01.2021 08:11
dr. Andraž Teršek Moja etična dolžnost je, da tudi v takem primeru stopim v bran sodnicam in sodnikom Javnosti, tudi splošni slovenski javnosti, ne le strokovni javnosti, ali slovenski pravni skupnosti, je znano, da se je pred dnevi na Ustavnem sodišču RS nekaj zgodilo. Nekaj čudnega. Ne samo zanimivega. Nekaj zares zelo čudnega. Tudi nekaj nepričakovanega. To, kar se je zgodilo je ovito v tančico skrivnosti. Enigmatično je. Ne ve se, kaj točno se je zgodilo. Ve pa se, ker se mora vedeti, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo zgoditi. 22.01.2021 14:06
mag. Martin Jančar Družabna omrežja in cenzura Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. 20.01.2021 07:59
prof. dr. Matej Avbelj Konferenca o prihodnosti Evropske unije Z imenovanjem nove sestave Evropske komisije, od katerega je preteklo že več kot eno leto, je resne institucionalne obrise dobila tudi ideja konference o prihodnosti Evropske unije. Bila je ena od udarnih točk programa nove predsednice Evropske komisije. Podprle so jo države članice, kakor tudi Evropski parlament, v katerem so pred tem voditelji držav članic, z izjemo slovenskega, predstavili svoje vizije prihodnje ureditve Unije. Nato se, tako po evropsko, med institucijami niso uspeli dogovoriti o »institucionalnem lastništvu« konference in še manj o njenem voditelju. Slednjič pa je prišla še korona kriza, ki je začetek konference, uradno napovedan za 9. maj 2020, potisnila tja nekam v nedoločno prihodnost. Kdaj, kako in predvsem o čem se bomo končno pogovarjali in dogovorili o naši skupni evropski prihodnosti? 18.01.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. 15.01.2021 09:09
Vlasta Nussdorfer Zakaj se odločbe ustavnega sodišča tako težko uveljavijo Ustavno sodišče je z odločbo U-I-32/15 z dne 18. novembra 2018, ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je določilo rok dveh let, brez nujnih  sprememb pa bi lahko razpis parlamentarnih volitev resno ogrozil legitimnost in legalnost  novih volitev, pa tudi naše demokratične temelje. O volitvah, celo predčasnih, se vseskozi veliko govori, tudi do rednih sicer ni prav daleč. Zakona pa kljub več poskusom (še) ni nikjer. Kdo je kriv? 13.01.2021 00:00
dr. Marko Novak Pravo, politika in ideologija Z zanimanjem sem si pred dnevi v časopisu Dnevnik prebral članek z naslovom »Kritika vladnih ukrepov in neprijetna vprašanja pravnikov niso zaželena.« V njem skozi novinarjeva usta govorijo nekateri znani pravniki, ki predvsem kritizirajo urednikovanje na Pravni praksi (PP), češ da je vse bolj politično, pri čemer naj bi urednik onemogočal objave nekaterim priznanim pravnikom in celo onemogočal kritiko vladnih ukrepov pri zajezitvi pandemije. 11.01.2021 07:50
dr. Andraž Teršek Tudi na univerzah je treba resnico odkrivati s srcem

Ne, ne, ne bom pisal o svetu, ki se barbarsko seseda pri dnevni svetlobi in pred našimi očmi, pred televizijskimi kamerami. Ne bom pisal o času totalne odsotnosti mere, popolne odprtosti meje in neizmerljive intenzivnosti pri žaljenju, poniževanju in norčevanju iz ljudi, če si politični funkcionar. Ne bom pisal o ustavnem sodišču, ki ga z uporabo elementarne logike in približno zdrave pameti ni mogoče razumeti.

08.01.2021 13:50
mag. Martin Jančar Ob izidu knjige Temelji kazenskega procesnega prava Lansko leto, ki ga je resnično bolje pozabiti, sem zaključil s kar nekaj novimi naslovi v svoji knjižnici. Vsak ima svojega črva v glavi (ali kot pravijo nekateri „vsak bik ima svoj štrik“) in eden izmed mojih je afiniteta do temeljnih pravnih del. Bilo bi seveda krivično naštevati, katera so ključna. Res je tudi, da se zbirka knjig s tem predikatom, lepo povečuje. Lani sta tako novo izdajo doživeli Pavčnikova Teorija prava in Krajnčevo Rimsko pravo, prvič pa je izšlo delo Temelji kazenskega procesnega prava, avtorjev Katje Šugman Stubbs, Primoža Gorkiča in Zvonka Fišerja. Slednje je, kolikor vidim po kratkem branju, na dobri poti, da se pridruži druščini, ki jo omenjam. 06.01.2021 08:31
prof. dr. Marko Pavliha Kako postati Vlasta Drage bralke in bralci, ker vas s kolumnami obremenjujem že predolgo časa, se je v božični in silvestrski spokojnosti utrnila odločitev, da se s hvaležnim voščilom in najboljšimi željami poslovim in vam čez mesec ali dva novo knjigo podarim, tokrat Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, ki bo kajpak izšla pri GV Založbi. Zahvaljujem se uredniku Toniju Tovorniku za priložnost, prizanesljivost in pomoč, z dobrohotnim priporočilom, da me zamenja katera od pišočih kolegic, ker nam zelo primanjkuje ženske subtilnosti. 04.01.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Utopija ali resničnost? Evropska celina uvršča varstvo človekovih pravic med svoje primarne civilizacijske stebre. Po drugi strani si vse bolj prizadeva delovati kot zgled za ostale dele sveta. V tej luči je Svet Evropske unije v začetku minulega decembra sprejel pravni okvir za sankcioniranje kršitev človekovih pravic po vsem svetu. 01.01.2021 06:00
Vlasta Nussdorfer Kdo in kdaj nas bo rešil Tako kot vsako, smo tudi lansko leto, zaključili s tisoč željami, predvsem za srečo in  zdravje. Pa se je prav kmalu spremenilo v spopad z nevidnim, neznanim in nepričakovanim virusom. Je res prispel šele v začetku marca ali je morda praznil šole in službe ter polnil postelje in bolnišnice že veliko prej? Uradno smo namreč prve okužene dobili skoraj istočasno z novo vlado, torej 13. marca. In začel se je boj za maske in ventilatorje, po tako različnih cenah, znanih  in manj znanih dobaviteljih, sumih oškodovanja, medsebojnih obračunavanjih, napotkih za nošnjo mask, razdalje in higieno. V ospredje je stopil zgolj virus in neusmiljeni boj zdravstva z njim. Dolge čakalne vrste za vse ostalo so čudežno "izginile". Država se je skoraj zaprla. Evropa in svet sta zatrepetala. Kdaj bo cepivo in kdaj uspešna zdravila? Kako pa je pred vstopom v novo leto? Nas bo zajela panika zaradi novih sevov in mutacij? Se bodo  zato ljudje hitreje cepili? Bo sploh dovolj cepiva? Ali bodo proticepilci začeli širiti vseh vrst opozorila? Odgovorov še ni. 30.12.2020 00:00
dr. Marko Novak Trideset let naše države – utrinek iz druge polovice 19. stoletja V tem zgoščenem prazničnem času smo z eno nogo že vstopili v praznovanje tridesetega rojstnega dne države Slovenije. Trideseta obletnica plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila namreč prvi korak v praznovanje tega lepega jubileja, kateremu bomo že čez pol leta dodali še trideseto obletnico Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Tedaj smo dosanjali svoj več stoletni sen in končno dobili lastno državo. Decembra 1991 je sledilo še sprejetje nove ustave. … Takšne pravice (ali privilegija) niti slučajno niso deležni vsi narodi – tudi precej večji od našega. 28.12.2020 09:13
dr. Andraž Teršek O ustavnosti in ustavnopravnih možnostih glede volilne zakonodaje

Ustavno sodišče se je v odločbi št. U-I-32/15 opredelilo do vprašanja ustavnosti obstoječega volilnega sistema in zakonodaje glede volitev v Državni zbor. Izrek in obrazložitev odločbe sta jasna in razumljiva:

  1. Drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) ni v neskladju z Ustavo.
  2. Prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo.
  3. Člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.
  4. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  5. Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave se zavrže.
25.12.2020 00:39
mag. Martin Jančar Pred odhodom iz 2020

Če rečem, da bo leto 2020 leto, ki ga bomo hoteli čim prej pozabiti, se mi bodo verjetno mnogi v tej misli pridružili. Če sem še na začetku leta v svojih pisanjih, ki so se morala dotikati razmer, s katerimi smo se, zaradi epidemije, soočali, tako v zasebnem, kot službenem življenju, bil previdno optimističen, se je ta naravnanost počasi spreminjala v negativno smer. Ta trend se žal nadaljuje.

23.12.2020 08:53
prof. dr. Matej Avbelj Slovenija pred Sodiščem Evropske unije V četrtek, 17. decembra 2020, je Sodišče Evropske unije izdalo sodbo v zadevi C-316/19 Komisija proti Sloveniji. V zadevi so slovenski organi pregona v Banki Sloveniji, kot ustavnemu organu Republike Sloveniji, opravili hišno preiskavo, v kateri so iskali nacionalne dokumente v kontekstu kazenskega pregona zoper guvernerja v njegovem nacionalnem svojstvu. Banka Slovenije je zatrjevala, da preiskava ni dopustna, ker se z njo posega v arhive ECB, s katerimi naj bi razpolagala. Slovenska sodišča tej razlagi niso sledila. Slovenija je bila slednjič tožena in je izgubila. Kot se spodobi, je eden od predstavnikov ljudstva ob tem dejal: »Vidi se, da v Sloveniji ni znanja o evropskem pravu.« 21.12.2020 07:56
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred mednarodnimi sodišči

Slovenska država je v sredo doživela še en debakel (tokrat pričakovan) pred mednarodnimi sodišči. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrglo njeno pritožbo zoper hrvaško državo glede domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Zakaj slovenska država tako pogosto pred mednarodnimi sodišči potegne kratko? Kdo nosi odgovornost za izgubljene sodne bitke?

18.12.2020 09:06
Vlasta Nussdorfer Tako drugačni časi in novi problemi Spominjam se časov, ko so me kot varuhinjo človekovih pravic obiskali starši, ki so se odločili, da bodo svoje otroke šolali doma. V Sloveniji jih je bilo tedaj okoli 120 in število me je začudilo. Kako zmorejo, sem se spraševala in ali je to sploh dobro za otroke. Menila sem, da ne. Stališča z leti nikakor nisem spremenila. Danes je žal to kruta realnost za vse, brez izjeme. Vprašanja so ostala povsem enaka, le še mnogo bolj utemeljena. 16.12.2020 06:39
dr. Marko Novak Pred fiaskom Vse kaže, da bo zadeva Novič naposled zastarala. Do epiloga se bo iztekla sicer formalnopravno korektno in »po postopku«, brez kršitev, ki bi jih lahko očitali posameznim sodnikom ali drugim postopkovnih udeležencem. Izdana bo zavrnilna sodba in dr. Novič bo dokončno svoboden človek. Za prestane muke v priporu bo lahko terjal odškodnino, kar mu bo gotovo slaba uteha, če je res nedolžen, kajti v javnosti bo za vedno ostala senca dvoma. Nam vsem pa bo ostal najmanj grenak priokus, če že ne bomo imeli občutka, da se je zgodila nova blamaža. 14.12.2020 07:57