c S
KOLUMNE
dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021 12:44
mag. Martin Jančar Spremembe opredelitve prekrška „Nedostojnega vedenja“

Do prekrškov, po pravici povedano, imam malce nenavaden odnos. Njihova narava in pomen sta se v času, ko se ukvarjam s pravom, vsaj kolikor lahko ocenim, precej spremenila. Najprej na področju samega izrekanja glob „na kraju samem“, akterjev prekrškovnega postopka, vsekakor pa glede višine denarne kazni, ki se lahko izreče. Prav slednje včasih privede do tega, da se kazen, izrečena v kazenskem postopku, po svoji teži včasih zdi zanemarljiva. Kar se tiče kazenskega prava smo v postopkih sicer nevezani na morebitne vzporedne prekrške, a včasih lahko temeljito porušijo tudi kakšen sicer jasen odnos med obema.

15.09.2021 08:41
dr. Marko Novak Slovenija kot pravna periferija Ob politični tranziciji v začetku 90 let prejšnjega stoletja naj bi se po propadu komunizma države v srednji Evropi vrnile v svojo izvorno družino evropskega celinskega prava. Nekatere so se ob tem celo razdelile oziroma osamosvojile. Za večino teh držav je sicer značilna določena perifernost, saj so bile nazaj v zgodovini v glavnem prejemnice različnih pravnih institutov, ki so nastajali in se razvijali v oddaljenem centru. Med te države spada tudi Slovenija, ki je seveda formalno suverena država, a v primerjalno-pravnem smislu smo periferija. 13.09.2021 07:41
prof. dr. Jernej Letnar Černič Regulacija dobavnih verig gospodarskih družb V globalnem poslovnem okolju se prepletajo različne ravni, področja in deležniki. Kakšna je narava in obseg obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja? Ali naj gospodarske družbe spremljajo in nadzorujejo prav vse ravni svojih globalnih dobavnih verig? Kakšne so prednosti in slabosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah? 10.09.2021 09:31
Vlasta Nussdorfer Kdo nam je sploh še lahko vzor Nekateri, z malo daljšim, že kar zgodovinskim spominom, lahko primerjamo današnje čase s tistimi izpred let. Marsikaj se je spremenilo, veliko je povsem novih težav. Razklanost je izjemna, govorica mnogih povsem neprimerna. Celo vsak dan hujša. Zakaj bi molčali in gledali stran od številnih problemov, ki so še kako skupni levim in desnim, pa sredinskim, zelenim in pisanim, starim in mladim? Zakaj bi se pretvarjali in se zlili s "črednim nagonom"? Prav "čred" je ta hip namreč več. A le zakaj se ne bi z razlikami v mnenjih soočali strpno in dostojno? Od kdaj so nestrpneži sploh lahko komu vzor? Kdo je postavil nova merila? 08.09.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Naše skupne vrednote

Na pravkar minulem blejskem strateškem forumu se je poglobljeno, prepričljivo in precej vključujoče razpravljalo o prihodnosti Evropske unije. Izbor osrednje tematike, seveda, ni bil naključen. Za tiste, ki tega morda niste niti opazili, ali pa ste že pozabili, velja poudariti, da smo vendarle sredi potekajoče konference o prihodnosti Evrope, v kateri naj bi državljanke in državljani  izrekli svoje skrbi in svoja pričakovanja do EU v prihodnje. Kot se je izkazalo na Bledu, je v osrčju razprav o evropski prihodnosti eno izmed najbolj izpostavljenih vprašanj tisto, ki se dotika naših skupnih vrednot.

06.09.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Pravne in družbene posledice ustavnosodne odločbe št. U-I-79/20 Vsakodnevno opažam, da si velik del slovenske javnosti napačno tolmači naslovno ustavnosodno odločbo. Tega ni težko razumeti. Tudi sam ne razumem povsem toka misli v obrazložitvi odločbe. Četudi se trudim razumeti, zakaj se sodišče ne želi, ne zmore ali si nekako … ne upa … izviti iz mreže golega besedičenja, stvarno neutemeljenega leporečja, zatrjevanj brez dokazne podlage, protislovij, nelogičnosti, manipulacij, zavajanj in sprenevedanj oblasti ter z njo sodelujočega dela zdravstvene stroke, pa tudi iz prenekatere polresnice, celo očitne laži. 03.09.2021 07:00
mag. Martin Jančar Ob aferi Pegaz Ko sem spremljal članke, povezane z ugotovitvami novinarjev glede vohunskih programov, ki naj bi bili uporabljeni za nadzor in napade zoper posameznike, sem se moral spomniti nekih davnih časov. Vohunski software Pegaz, ki ga je izdelalo izraelsko podjetje NSO Ggroup, naj bi po ugotovitvah medijev bil uporabljen zoper številne izpostavljene posameznike, omogočal pa naj bi praktično vse posege v prenosne telefone in aplikacije na njih, vključno z daljinskim upravljanjem. Program je bil prodan pretežno vladam različnih držav, uporabljal naj bi se tudi v neposredni soseščini in nekatere domneve so, da tudi pri nas. 01.09.2021 08:16
prof. dr. Miro Cerar Odgovornost za podnebne spremembe – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (4. del) Človeštvo je v obdobju tektonskih sprememb, pri čemer se pretežni del človeštva do mnogih izmed njih obnaša premalo odgovorno, pogosto celo neodgovorno. Danes bom spregovoril predvsem o podnebnih spremembah, čeprav bi na podoben način lahko govoril tudi o izčrpavanju planetarnih energetskih virov, uničevanju narave, oboroževalni tekmi, novih in starih oblikah nalezljivih in smrtonosnih bolezni ter nenazadnje o izjemnem naraščanju števila svetovnega prebivalstva. Vse to je seveda medsebojno povezano in postaja dejansko že vprašanje preživetja. Kaj nas torej čaka, kako bi morali biti odgovornejši ter kakšno vlogo ima pri vsem tem pravo? 30.08.2021 08:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tranzicijska pravičnost in sobivanje Tranzicijska pravičnost je v slovenski družbi nikoli dokončana zgodba. V zadnjih tridesetih letih so bili uresničeni le nekateri njeni vidiki. Očiščenje je izostalo. Sprava se je izgubila nekje na začetku poti. Pretekle kršitve človekovih pravic še naprej ostajajo priročno sredstvo za medsebojno obtoževanje različnih ideoloških strani. Ali lahko sedanje generacije v slovenski družbi prispevamo k sobivanju na temelju medsebojnega spoštovanja in zavedanja preteklih kršitev? 27.08.2021 09:06
Vlasta Nussdorfer Goljufije in prevare na vsakem koraku

Smo že kdaj slišali toliko obljub o tem, da lahko v nekaj dneh, tednih, morda mesecih, ozdravimo, se pomladimo, shujšamo, ohranimo ali povrnemo večno mladost, moško moč, srečamo sorodno dušo, postanemo poslovno uspešni in celo bogati? Pojavljajo se zdravilci vseh vrst, celo spretni šarlatani in nihče ne dela brezplačno. Splet je poln pasti, v vsako sporočilo se vrine tekst, ki nekaj obeta, naslovi so naravnost osupljivi. Dobivamo sumljive emaile, strah nas je odpirati vseh vrst pošiljke, da o klicih, ki želijo številne akcije, niti ne govorimo. Nesrečni covid čas je edinstven izziv tudi za mnoge goljufe. Zakaj ni še več preventive, zlasti za ranljive skupine; otroke in starejše? Zakaj se o vsem tem ne govori in piše intenzivneje, zakaj imamo toliko žrtev, ki bi jih lahko preprečili? Le zakaj?

25.08.2021 00:00
dr. Marko Novak Je kaj "gnilega v deželi" 123 PDI? Spletna platforma 123 PDI ponuja kandidatom-kam za pravniški državni izpit (PDI) določena gradiva in koristne informacije glede samega izpita. Seveda za solidno plačilo. Med temi gradivi so tudi informacije o izpraševalcih za posamezna pravna področja in dostop do (najpogostejših) vprašanj, ki jih ti zastavljajo kandidatom. Samo po sebi nič problematičnega, sporen se mi zdi predvsem način, kako se do določenih informacij pride. V smislu tovrstnega spraševanja zato v naslovu kolumne parafraziran citat iz Shakespearovega Hamleta. 23.08.2021 07:37
dr. Andraž Teršek Tudi zagovorniku načela enakosti je močno »zdrsnilo« Tako močno, da bo težko »priplezal« nazaj. Bo pa moral, zaradi funkcije, »plezati.« Hitro in visoko, navpično. Ustvaril je, uporabil bom prispodobe, poligon, priročen za dnevnopolitično »fronto«, tudi jezikovno in konceptualno »vojno«, ki za seboj lahko pusti enormno pogorišče - in kaos. S tem je legitimiral nov primer »prerekanja o oslovi senci« in institucionalno formaliziral pojem »oksimoron«. Tega mi je žal. In žal mi je zanj. 20.08.2021 13:15
mag. Martin Jančar Afganistan Sedanje dogajanje v Afganistanu je dober prikaz pomena in vloge prava v vsaki družbi. Prizori, ki jih vidimo - množice, ki bežijo in iščejo pot iz kaosa, niso samo prizori bežanja pred neposredno nevarnostjo, ki bi grozila posameznikom, temveč predvsem pred negotovostjo, ki jo prinaša vojaška zmaga talibanov. Mogoče najbolj izrazit dokaz tej trditvi so, paradoksalno, prizori množičnega dvigovanja gotovine v bankah – ljudje se zavedajo, da prihaja obdobje, kjer ni več gotovosti, da bodo družbeni sistemi delovali, kot so do sedaj. Bolj prikrito verjetno poteka marsikaj, kar se pogosto ne opisuje, ker je tako moralno vprašljivo, da postavlja pod vprašaj mite o neki inherentni morali človeka. 18.08.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Investiranje in nefinančni kazalniki poslovanja gospodarskih družb Spremljanje podatkov o okoljskih in družbenih vplivih pri poslovanju gospodarskih družb vse bolj postaja ena ključnih zahtev regulatorjev ter institucionalnih in drugih vlagateljev. Vlagatelji si vedno bolj želijo, da njihove naložbe niso le finančno dobičkonosne, temveč da izpolnjujejo tudi nefinančne kazalnike, torej da so okoljsko in družbeno odgovorne ter sledijo dobrim praksam korporativnega upravljanja. Vendar je za vlagatelje in upravljalce premoženja pomembno, da so naložbe v gospodarske družbe, ki sledijo “ESG” merilom (environmental, social and governance factors) dobičkonosne. 13.08.2021 09:13
Vlasta Nussdorfer "Tempirane bombe" okoli nas Pogosto slišimo ali beremo o možnostih, da naš del zemeljske oble zadene večji meteorit, in te so resnično minimalne, pa o tem koliko večja je možnost smrti v prometni kot v letalski nesreči. V zadnjem obdobju so se sicer mnogi razpisali tudi o veliko večji možnosti zboleti za novim korona virusom za necepljene, pa o hujših oblikah, zaradi katerih bolniki pristanejo v bolnišnici, celo na respiratorju. Nihče pa še ni analiziral, v koliko odstotkih ali seveda promilih lahko tebe ali tvojega ljubljenčka v mestu ali na vasi povsem brez krivde napade in ugrizne kakšen pes posebne pasme. 11.08.2021 07:00
dr. Marko Novak Sodstvo v primežu politike Ob treh neuspešnih poskusih imenovanja novega ustavnega sodnika oziroma ustavne sodnice je v javnosti odmevala parlamentarna zavrnitev imenovanja kar dveh novih vrhovnih sodnikov. Tak kot v primeru ustavnih sodnikov bi tudi tu v nekem smislu lahko govorili o ustavni krizi (glej sicer kolumno profesorja Avblja). Zavoljo ohranitve »komunistične« ureditve v naši Ustavi se problem (občasne) zavrnitve imenovanja (vrhovnih) sodnikov v Državnem zboru sicer že vleče kot jara kača v naši tridesetletni zgodovini. Pri tem si politika, takšne ali drugačne barve, preprosto da duška in kandidata ali kandidatko zavrne, namesto da bi svojo energijo usmerila k pravim problemom v sodstvu in prispevala k njegovem kakovostnejšem delovanju. 09.08.2021 09:21
dr. Andraž Teršek Človekovo dostojanstvo: koncept, pravica in moralna dolžnost, ki JE ali pa NI Ne, sistemi za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtega prostora in čiščenje zraka gospodujoče oblasti še vedno ne zanimajo. Na GZS pa so se, po letu in pol, odločili, da bodo kmalu o tem organizirali seminar, posvet. Počasi, zakaj bi s tem hiteli? Ni treba hiteti. Kot ni treba hiteti s preverjenim preverjanjem preverjenih zdravil, na trgu obstoječih že pol stoletja ali več, ki so učinkovito blažilna in zdravilna tudi za bolezen Covid. 06.08.2021 12:38
prof. dr. Matej Avbelj Zaton parlamentarne odgovornosti Tiho, a s precej politične škodoželjnosti in klasične slovenske medosebne privoščljivosti, se je v delovanje naše ustavne demokracije prikradel nov sistemski problem. Nezmožnost pravočasnega imenovanja sodnikov na vrhunske sodne položaje. Dunja Jadek Pensa je tako ustavna sodnica že več kot deset let, pa čeprav je po ustavi njen mandat omejen na devet let. Podobno je bila Slovenija vse do nedavna tudi brez sodnika na Splošnem sodišču EU, pa čeprav bi morala imeti dva. Vse kaže, da se nam podobna zgodba utegne zgoditi tudi s sodnikom na Sodišču EU. Razlogi za opisano stanje so sicer različni. Medtem ko so bili v primeru Splošnega sodišča ti predvsem na strani kandidatov, pa gre v drugem primeru domala za izključno odgovornost Državnega zbora. 02.08.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava zadev na ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že desetletja najvišji evropski varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Številni prebivalci evropske celine ga dojemajo ne le kot evropsko, temveč tudi kot najvišje domače sodišče. Ali lahko ESČP po sprejetju nove strategije za prednostno obravnavo zadev še naprej učinkovito varuje človekove pravice? 30.07.2021 09:22