c S
KOLUMNE
mag. Martin Jančar Nemški sodniki o težavah nemškega sodstva V bistvu knjig, ki jih napišejo nemški sodniki, ni niti tako malo, tudi ne takšnih, ki so dokaj kritične do lastne funkcije oz. poklica. Pred časom sem že pisal o knjigi Stephana Zantkeja: Če je Nemčija tako sr..., zakaj ste tukaj, vmes pa sem prebral ali preposlušal še nekaj drugih. Če pustimo dela velikih imen nemškega pravosodja, kot so Hans Jürgen Papier ali Thomas Fisher, me gotovo najbolj zanimajo mnenja prvostopenjskih sodnikov. Zgoraj navedeni je eden od njih, dokaj kritični pa so do stanja svojega stanu še npr. Patrick Burow, Jens Gnisa in Thorsten Schleif. Naslovi njihovih del (npr. Konec pravičnosti - Sodnik bije plat zvona, Pravosodje pred breznom – sodnik obtožuje in Sodba: Nepravično – Sodnik razkriva, zakaj je pravosodje zatajilo) so seveda oblikovani tako, da se knjige bolje prodajajo, a ni mogoče zanikati, da argumenti, ki jih navajajo, nimajo teže. 03.03.2021 07:41
dr. Marko Novak PDI in kamena doba? Pravniški državni izpit (ali s kratico PDI) je v karieri pravnika velika prelomnica. Je namreč vstopnica za opravljanje najpomembnejših del v pravnikovem praktičnem delu. Zato ni čudno, da mu nekateri pravijo tudi »zrelostni izpit« za poklic pravnika. Kot logični zaključek pripravništva se zdi nekakšen »obred« iniciacije v pravniški poklic, zato se zdi njegov psihološki del vsaj tako pomemben kot epistemični del. Toda z njegovim trenutnim izgledom verjetno ni nihče zadovoljen. Vsaj od časa, ko sem ga sam opravljal, tj. pred približno 25 leti, se ni bistveno spremenil. Zato bi kakšen današnji kritik morebiti dejal, da je še iz »kamene dobe«. Pa je res? 01.03.2021 08:04
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava cepljenih? Cepljenje proti covid-19 napreduje po Evropi razmeroma počasi. Vse večje število cepljenih oseb odpira vprašanje, kako obravnavati cepljene in necepljene. Ali je stvarnoupravičeno v danih epidemioloških razmerah razlikovati med cepljenimi in necepljenimi? Ali je možno cepljenje osebe prednostno obravnavati? Kako zavarovati človekovo dostojanstvo že cepljenih in tistih, ki še čakajo v vrsti za cepivo? 26.02.2021 08:26
Vlasta Nussdorfer Meja se brez soglasja pač ne prestopa Zagotovo spremljate zadnja odkritja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po svetu in doma. Mnoga žal segajo leta nazaj, pri nekaterih je govora zgolj o anonimnih prijavah, tudi zoper ugledna profesorska imena. Boleče je slišati, da se je marsikaj vedelo že zelo dolgo. Je zgolj strah tisti, ki je leta preprečeval prijave? Kako dejanja med dvema dokazati po več letih? In kaj to pomeni za obe vpleteni strani? Brez epiloga zgolj ugibanja in veliko madežev. 24.02.2021 00:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Ali Ustava res preprečuje parlamentarne preiskave o domnevnih zlorabah v sodni veji oblasti? Ustavno sodišče je v zadevi U-I-246/19 z večino 6:2 (proti sva glasovala sodnik Šorli in jaz) pred kratkim odločilo, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah sodniške funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati.[1] Sodnih zlorab po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj sodnika po Ustavi ne bi bilo dopustno klicati na pričanje v takšno parlamentarno preiskavo. 22.02.2021 07:41
dr. Andraž Teršek Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!

Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) »uradno razglašeno pandemijo«. Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano … A vseeno še naprej velja, kot da ni.

19.02.2021 07:59
mag. Martin Jančar Dileme predavatelja na daljavo Četrt stoletja in nekaj malega zraven, je preteklo od trenutka, ki mi bo ostal za vedno zarezan v spomin. Stal sem pred vrati velike predavalnice Pravne fakultete v Mariboru, za katerimi je bilo slišati žuborenje glasov študentov, na poti na moje prve „vaje“. Čeprav sem se nanje pripravljal dobrih štirinajst dni, mi je razen močnega utripa srca v glavi odmevalo še vprašanje, ali sem res prepričan, da bom kos tej nalogi. Izkušnje do takrat tega niso ravno potrjevale. Ko sem recimo prvič stal kot poveljujoči pred postrojem policistov, ki so čakali na moj ukaz, sem bil v precejšnji zadregi. Spominjal sem se, kako sem sam gledal na kakšnega (praviloma preveč napuhlega) poveljnika, ki ni užival zaupanja v moštvu. Podobno je seveda veljalo tudi za moje učitelje in profesorje – nekaterim si sledil s tisto skorajda slepo vero, pri drugih si pazil na vsako drobno napako in iz nje potrjeval prepričanje o ne-kvaliteti.  Biti na drugi strani teh izkušenj je ob vsem tem seveda posebej težko. 17.02.2021 08:14
prof. dr. Miro Cerar Manj je več ali ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (1. del) Človeško vsestransko onesnaževanje in uničevanje naravnega, družbenega in psihičnega okolja nas opozarja, da moramo ljudje tako na individualni kot družbeni ravni bistveno spremeniti svoj odnos do sebe in do sveta. Pri tem je lahko eno od koristnih vodil: manj je več. Toda tako kot vsako drugo misel, je mogoče tudi to razumeti napačno ali jo zlorabiti, zato si jo poglejmo nekoliko natančneje. 15.02.2021 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče, zamere in delitev oblasti Slovenska ustavna demokracija se že več desetletij sooča z nerazumevanjem njenih temeljnih vrednot kot je človekovo dostojanstvo in načel, kot sta pravna država in delitev oblasti. Večji del odgovornosti je treba pripisati izjemno šibkim institucijam slovenske ustavne demokracije, ki uživajo nizko zaupanje ljudstva. Zadnja odločba Ustavnega sodišča o parlamentarni preiskavi zagotovo ne predstavlja spremembe tega trenda. 12.02.2021 08:52
Vlasta Nussdorfer Bodo res krivi zgolj starši? Pred kratkim smo spremljali številne proteste staršev otrok prve triade, zlasti v dveh statističnih regijah, zasavski in obalno-kraški, ker so se njihovim otrokom po zgolj štirih dneh pouka zaprla šolska vrata in so se morali vrniti na splet. Nekateri so na proteste pripeljali tudi otroke, ti so dajali izjave, ki jih pred letom res ne bi pričakovali: "Hočem v šolo, šola je nekaj najboljšega ..." Nekateri so nosili tudi transparente s podobnimi zapisi. Je bilo to res politično motivirano? 10.02.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Dan Evrope 2021 Dan Evrope 2021 bi utegnil biti nekaj posebnega. Vse kaže, da bi se tedaj utegnila res začeti nesojena konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki se je je dotaknila naša zadnja kolumna z upanjem in pričakovanjem, da do konference vendarle in čim prej pride. Kot da bi bil naš glas uslišan, so se začeli politični premiki na ravni Sveta, ki napovedujejo še nekoliko bolj konkretne obrise vsebine konference kakor tudi njenega upravljanja. Kljub temu pa se je težko izogniti občutku, da ta dogodek vendarle ne bo zadovoljil tistih z visokimi pričakovanji in da Uniji ne bo dal prepotrebnega političnega elana, ki ga v tem času potrebuje. 08.02.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Izjemni dosežki pri učenju in prikazu znanja so razlog, da te ta država prezre Bil sem opozorjen na 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20). Člen neposredno zadeva pravico dijakov in dijakinj, da ob doseženih izjemnih dosežkih pri izkazovanju znanja pridobijo Zoisovo štipendijo. Ali točneje, da je NE pridobijo. 05.02.2021 08:00
mag. Martin Jančar Ob primeru Navalni Načelno sem zadržan, kar se tiče komentiranja konkretnih kazenskih postopkov v tujini (domačih razumljivo niti ne smem), a očitno je, da moderna družba precej gradi na njihovem pomenu in učinkih. Dejstvo je tudi, da sami sodni postopki veliko povedo o tem, kakšno je razumevanje državne oblasti in celo države same. Problem je v tem, ker se dandanes skuša vse stvari prikazati na ločnici črno – belo, prilagojeno za vsakokratno publiko, ki se jo zapira v lastne mišljenjske okvire. Znotraj teh je stežka ali nemogoče sprejemati drugačne poglede ali celo vzdrževati kritično razmišljanje. Matt Taibbi v svojem delu Hate Inc. opisuje pot, ki je privedla do takšnega položaja in zaradi katere se je pojavila, ne več razdeljenost, temveč dobesedno razklanost v ZDA. Tudi druge države niso izjema in zato podobno velja za ocenjevanje držav in njihovih voditeljev, ki se delijo po skrajno simplificirani ločnici na „dobre – slabe“ oz. „dobri - slabi“. 03.02.2021 09:17
dr. Marko Novak Kdo naj predvsem skrbi za ugled sodstva?

Pred dobrim mesecem smo vstopili v jubilejno leto za našo, še vedno v marsičem mlado državo. To je tudi priložnost, da ponovno pregledamo, kakšno je stanje naših poglavitnih državnih institucij. Tokrat je v fokusu sodstvo oziroma njegov ugled v javnosti. Pri tem se navezujem na uvodnik v predzadnji Pravni praksi izpod peresa predsednika Sodnega sveta z naslovom »Vedno znova, tudi v novem letu«. V marsičem, s približno dve tretjine njegovega prispevka se strinjam. Moja stališča in videnje problema glede ugleda sodstva, o čemer predsednik piše v zadnjem odstavku, pa so precej drugačna.

01.02.2021 00:00
Vlasta Nussdorfer Do kod sega naš ego? Ljudi delim le na dobre in slabe. Ni pomembno, kdo so, v koga ali kaj verujejo, kakšne polti so, kako bogati ali revni, razlike med njimi me sploh ne zanimajo. Ločim jih le po dejanjih. Ali v ospredje postavljajo zgolj sebe in svoj veličastni ego ali mislijo tudi na druge, pa ne s "figo v žepu". Ste jih morda opazili tudi v času korona krize? Korist, slava in želja po uspehu. Za vsako ceno in celo preko "trupel". Izdaja jih že nastop, telesna govorica je močnejša od njihovih besed. Prišli so na plano. Vsaka izredna situacija jih dobesedno naplavi. Tako kot veliko dobrih ljudi, ki rešujejo svet in življenja tistih na robu. In prav teh je k sreči največ. 27.01.2021 08:06
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Deset kolumn o demokraciji

Največje v 20. stoletju
Ko so ob koncu devetdesetih Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je po njegovem mnenju tisto največje, kar se je v poslavljajočem se stoletju zgodilo, ta z odgovorom ni imel težav.[1] Pa čeprav je prav 20. stoletje zaznamovalo za svetovni red toliko epohalnih dogodkov, kot jih po ocenah politične zgodovine vse od padca rimskega cesarstva ni še nobenih drugih sto let. Sen s svojim odgovorom vseeno ni izbral npr. propada britanskega, francoskega ali avstro-ogrskega imperija, ki so se do 20. stoletja zdeli tako samoumevni. Ali pa dveh velikih vojn, katastrofalnih kot jih svet do tedaj ni videl. Pa tudi ne fenomena vzpona in padca fašizma, nacizma in komunizma, ali pa gospodarsko-tehničnega razvoja, kot mu v zgodovini dotlej prav tako ni bilo para.

25.01.2021 08:11
dr. Andraž Teršek Moja etična dolžnost je, da tudi v takem primeru stopim v bran sodnicam in sodnikom Javnosti, tudi splošni slovenski javnosti, ne le strokovni javnosti, ali slovenski pravni skupnosti, je znano, da se je pred dnevi na Ustavnem sodišču RS nekaj zgodilo. Nekaj čudnega. Ne samo zanimivega. Nekaj zares zelo čudnega. Tudi nekaj nepričakovanega. To, kar se je zgodilo je ovito v tančico skrivnosti. Enigmatično je. Ne ve se, kaj točno se je zgodilo. Ve pa se, ker se mora vedeti, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo zgoditi. 22.01.2021 14:06
mag. Martin Jančar Družabna omrežja in cenzura Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. 20.01.2021 07:59
prof. dr. Matej Avbelj Konferenca o prihodnosti Evropske unije Z imenovanjem nove sestave Evropske komisije, od katerega je preteklo že več kot eno leto, je resne institucionalne obrise dobila tudi ideja konference o prihodnosti Evropske unije. Bila je ena od udarnih točk programa nove predsednice Evropske komisije. Podprle so jo države članice, kakor tudi Evropski parlament, v katerem so pred tem voditelji držav članic, z izjemo slovenskega, predstavili svoje vizije prihodnje ureditve Unije. Nato se, tako po evropsko, med institucijami niso uspeli dogovoriti o »institucionalnem lastništvu« konference in še manj o njenem voditelju. Slednjič pa je prišla še korona kriza, ki je začetek konference, uradno napovedan za 9. maj 2020, potisnila tja nekam v nedoločno prihodnost. Kdaj, kako in predvsem o čem se bomo končno pogovarjali in dogovorili o naši skupni evropski prihodnosti? 18.01.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. 15.01.2021 09:09