Najvplivnejši pravniki se strinjajo, da se je politika slabo odzvala na demonstracije in da se bo moral mariborski župan umakniti, saj objektivno gledano ni več sprejemljiv. Pravniki prevzemajo del odgovornosti za stanje pravne države, saj je vsak izmed njih imel možnost, da bi se aktivneje odzval. Glavni krivec za splošno krizo pa je neoliberalni sistem s popolno prevlado finančnega kapitala.
Zaključil se je že dvanajsti izbor 10 najvplivnejših pravnikov. Letošnje leto so na pravnem področju po izboru strokovne in splošne javnosti najbolj zaznamovali: dr. Matej Avbelj, dr. Bojan Bugarič, dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, mag. Goran Klemenčič, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Romana Sladič, dr. Lojze Ude in Blanka Žgajnar.
Podelitve priznanj in medijsko odmevne okrogle mize, s katero se že tradicionalno zaključuje izbor, so se udeležili dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, dr. Marko Pavliha in dr. Lojze Ude, ostali so se zaradi nujnih zadržanosti opravičili.
Direktor družbe IUS SOFTWARE mag. Tomaž Iskra je podelil priznanja in predal besedo dr. Mateju Accettu, univ. dipl. prav., LL.M., docentu za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je povezoval razpravo o perečih pravnih temah. Dr. Accetto je slikovito opisal bolehno stanje pravne države in primere slabih zgledov, napak in težav pri njenem udejanjanju: od Balkanskega bojevnika in izginulih podpisov do nerazčiščenega odnosa med pravno odgovornostjo in politično močjo, če naštejemo le nekaj nedavnih primerov. Upori in demonstracije, ki smo jim priča v zadnjem času, so odraz boja ljudstva za obstanek pravne države, saj je zanjo še upanje. Izpostavil je vprašanje, kako bi lahko vplivni pravniki rešili pravno državo in kakšne so njihove ideje za izhod iz nastale krize.
Razprava se je začela z odkrivanjem ozadja in pomena aktualnih demonstracij v Mariboru in ostalih slovenskih mestih. Dr. Lojze Ude je mnenja, da so demonstracije, usmerjene zoper mariborskega župana, glede na njegove t.i. »grehe« pričakovane. Ob tem dr. Ude poudarja, da je odstop demokratičen, ravno tako, kot izvolitev. Odstop se mora izvesti, ko posameznik pride do ugotovitve, da ni več legitimen predstavnik oblasti. V nadaljevanju je še poudaril, da je pri nas pravno formalno demokracija dobro urejena, problem je dejansko v nedoslednosti v izvajanja načela delitve oblasti. Po njegovem mnenju je glavni krivec za nastalo krizo neoliberalni sistem s popolno prevlado finančnega kapitala in s tem se mora soočiti cel svet.
Dr. Miro Cerar je poudaril, da politik nosi v svojem delovanju več vrst odgovornosti, tako pravno za spoštovanje predpisov kot politično odgovornost, da ob spoznanju, da ni več legitimen predstavnik oblasti, odstopi. »Nekdo, ki nima emocionalne in socialne inteligence dovolj razvite, ne bo zaznal kdaj se mora umakniti. Še posebno naša politika nasploh, z redkimi izjemami, je v zadnjih letih izgubila stik z družbeno realnostjo. To se še posebej vidi sedaj, ko se ne odziva adekvatno na situacijo, ki se dogaja,« je bil kritičen dr. Cerar.
Po mnenju dr. Janje Hojnik z mariborske pravne fakultete so demonstracije namenjene zlasti izražanju osnovnih zahtev po višjih etičnih standardih. Prepričana je, da ne gre za protest proti trenutni vladi, pač pa za protest proti korupciji, klientelizmu in postavljanju napačnih prioritet. Izpostavila je ključen problem, ki je v pogosto premajhni reakciji, predvsem strokovnih krogov, na nastale razmere. »Demonstracije širijo idejo, da bi morali biti ljudje, aktivni državljani, bolj pogumni,« je še dodala.
Dr. Matej Avbelj je prepričan, da bi se morale aktualne demonstracije zgoditi že zdavnaj. »Sedaj smo na točki nič in tako ne gre več naprej. Doseči moramo tisto, k čemur smo se 20 let nazaj zavezali. Politika je kriva za nastalo stanje, ampak tu je pomembno, da izpostavimo tudi poimensko posameznike, ki so ključno prispevali k nastalemu stanju,« še poudarja in prav pravnikom pripisuje glavno odgovornost za krizo pravne države.
Po oceni dr. Marka Pavlihe je mnogo ljudi malodušnih in nihilističnih, zato tudi razume, da so se podali na ulice in trge. Opozarja pa, da je energijo treba vložiti tudi v to, da se spreminjamo sami pri sebi. To velja tudi za pravnike, ki jim svetuje več poguma. Glede na odgovornost sodstva je povedal: »Res je, da je tudi sodstvo premalo fleksibilno in se zdi, da ima včasih premalo znanja. Kar se je tudi kritiziralo v primeru Balkanski bojevnik. Vendar pa je treba opozoriti tudi na težave, ki so v zakonodaji, ki veže sodnika in pa tudi v tem, da se v sodstvo vse manj vlaga, predvsem kar se tiče dodatnega izobraževanja.«
»Najprej moramo prepričati prepričane. Dokler ljudje ne začutijo, da niso osamljeni v svojem zdravorazumskem mišljenju, toliko časa nimajo samozavesti. Zato je prav, da drugi, ki so že prepričani o neki zadevi, prevzamejo vlogo razprave in prepričajo prepričane. Ko bo teh vedno več, se bo ta energija širila v prostor in politiki, ki tega ne bodo razumeli, se bodo morali umakniti,« je zaključil dr. Cerar.
Dr. Pavliha še poudaril, da bi se morala civilna družba bolj aktivno vpletati v družbeno dogajanje. Aktivni državljani, pogumni ter etični ljudje so tisti, ki bi morali prevzeti oblast. Dr. Hojnikova pa je optimistično zaključila, da dejstvo, da mnogo dobrih pravnikov, akademikov še vedno ostaja v Sloveniji in ne bežijo za boljšimi priložnostmi, ki se jim ponujajo v tujini, kaže na to, da je še upanje za našo državo.
Video posnetek celotne okrogle mize:
Več o poteku izbora >>>
Pripravil: Toni Tovornik, urednik portala IUS-INFO
Foto: Gregor Zagozda
Video: Matjaž Gerčar
