Vrzi rešilni pas,
vrzi rešilni pas,
nekdo se danes utaplja.
Edward Smith Ufford
Se kdaj vprašate koliko otrok in odraslih je v svetu žrtev trgovine z ljudmi? Pred leti smo o tem razmišljali kot o problemu, ki se nas neposredno skoraj ne dotika, sedaj vemo, da je tu, ob nas. Obleke prestižnih znamk v tujini šivajo revni otroci, moški hodijo po sužnje v daljne dežele, cvetijo ženitovanjske agencije, ki obljubljajo mlada, lepa in pridna dekleta, ki bodo že ostarelim moškim, tudi na samotnih kmetijah, še brez potomstva, rodile zdrave otroke in jim pri delu tudi pomagale. Kupčevanje s »toplokrvnim blagom« cveti širom sveta. Poleg zelo dobičkonosne trgovine z orožjem in mamili ter pranjem denarja, je prav trgovina z ljudmi ena najdonosnejših dejavnosti velikega, vseobsežno organiziranega mednarodnega kriminala. Gre za ženske, ki jih silijo v prostitucijo, ljudi, ki jih čaka beračenje in služabništvo, dekletom so obljubljene lažne poroke, cveti tudi trgovina s človeškimi organi, tkivom in krvjo.
Pretresla me je pripoved o kitajski četrti v Trstu, kjer sta si izložbe in kasneje trgovine ogledovala fant in dekle. V eni izmed njih je fant, že malo naveličan, potožil dekletu, da se mu tam ne da več zadrževati, zato jo bo počakal zunaj, pred trgovino. Minilo je nekaj časa, fant se je spraševal kaj le počne njegovo dekle in postajal je tudi rahlo nervozen. Nato se je odločil, da temu naredi konec. Vstopil je v trgovino, se oziral naokoli in jo iskal. Nikjer je ni videl, zato je povprašal prodajalko, kje je njegovo dekle, a je le skomignila z rameni. Tedaj ga je postalo resno strah. Begal je naokoli in jo iskal, klical, nje pa od nikoder. Nato je takoj odhitel na policijo. Prišli so na kraj dogodka, preiskali trgovino in šele v kletnih prostorih odkrili dekle, že zvezano in z zalepljenimi usti.
Ob taki zgodbi se dobesedno zgroziš, a zagotovo ni osamljena. Mlada in nepremišljena dekleta lahko končajo tudi na »ulicah« številnih evropskih mest. Ni jih malo, ki se jim je to zgodilo, a o tem najbrž niti ne želijo govoriti.
Spominjam se mame nekega dekleta, ki je odšlo na maturantski izlet. Večer v prijaznem lokalu, tam daleč v tujini in nato noč, za katero ne ve, kaj se je v njej dogajalo. Zbudila se je med rjuhami z neznanim moškim. Je bilo krivo prav posebno mamilo, da se ni ničesar več spomnila? Našli so ga in končal je v priporu. Tam je bil celo leto dni, ne da bi zaslišali njo. Kajti, nikoli več se ni želela vrniti na kraj, kjer se ji je to zgodilo. Bojim se, da ni tako osamljena in da je imela celo srečo.
Pri nas se s trgovino z ljudmi zelo uspešno ukvarja društvo Ključ in zgodbe njegovih predstavnic so šokantne. Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske in dekleta v starosti od petnajst do trideset let, vedno več je mladostnic in otrok, ki se zapletajo v tako trgovino, celo preko spleta in tam ponujenih številnih klepetalnic. Nekatere, zlasti zelo mlade, se celo prostovoljno odločijo za prostitucijo, a kaj, ko hitro naletijo na zvodnika, ki želi zanje »skrbeti«, jim urejati status in stranke, seveda ne brezplačno. Je to dovoljena prostitucija ali gre že za njeno zlorabo, ki je kaznivo dejanje? Težko je vse to dokazovati, saj mnoga dekleta, bodisi v strahu pred zvodniki ali v želji, da bi svoje drugo življenje prikrile, molčijo. Če se na sodišču pojavi njihov »boss«, vse prepogosto trdijo, da jim je bilo lepo, da se niso počutile ogoljufane ali prikrajšane, kaj šele zlorabljene. Pa res rabijo nekoga, da na tak način zanje skrbi?
Trgovina z ljudmi, rekli bi ji lahko tudi »hitro rastoča seksualna industrija«, je zajela svet in v nekaterih državah, med njimi prednjači Tajska, so pošiljke denarja prostitutk za pomoč njihovim družinam celo večje kot proračunska sredstva državnih razvojnih skladov. Slovenija se v tej trgovini lahko nahaja kot država izvora, država tranzita ali celo končna destinacija. Kar nekaj mladih Slovenk si služi vsakdanji kruh na cestah in v lokalih številnih zahodno evropskih držav, povečini se znajdejo v suženjskem razmerju in vprašanje je, kdaj se lahko vrnejo.
Dekleta jugozahodne Evrope in številnih balkanskih držav so pogosto le turistke, ki preko naše države potujejo na zahodne trge in se v suženjsko razmerje podajo še pred vstopom v našo državo. Gre za njihovo tihotapljenje, povečini so namenjene prostituciji. Seveda pa je kar nekaj, lahko bi rekli celo 1.500 deklet iz jugozahodne Evrope in Balkana, pa tudi deklet jugovzhodne Azije, ki se v Sloveniji znajdejo v številnih, preštevilnih nočnih lokalih. Do kje sega njihov ples, kje je umetnost in od kje naprej suženjsko razmerje? O tem ne govorijo rade, seveda pa so običajno presrečne, če so rešene iz krempljev številnih »tatov« njihove mladosti, neizkušenosti in želje po preživetju, pa ne le sebe, pač pa tudi njihovih družin.
O trgovini z ljudmi zagotovo ne vemo vsega, vemo mnogo premalo in vse preveč je tistih, ki si zatiskajo oči. Slovenija pozna veliko programov za preprečevanje trgovine z ljudmi. Na evropski ravni obstaja Evropska konvencija proti trgovini z ljudmi (CAHTEH), pripada ji 46 članic Sveta Evrope.
Kljub vsem prizadevanjem, da bi tako trgovino prepoznali in se ji uprli, je pri nas še vedno zelo veliko mladih, ki o tem skoraj nič ne vedo.
K trgovini z ljudmi pa sodijo tudi beračenje in prisiljeni invalidi oziroma tisti, ki so jih še dodatno pohabili, da bi več naberačili. Vidimo jih lahko povsod in spominjam se 1. novembra in bližine ljubljanskih Žal, kjer je na tleh sedel in beračil tako zverižen možakar temnejše polti, da sem se čudila, kako je sploh do tja prišel, ali ga je kdo prinesel, in kaj je z njim. Zdelo se mi je, da gre za zgodbo z ozadjem in ko sem se mu bližala, sem naenkrat zagledala policista, videl ga je tudi on. Nenadoma se je »odvil« oziroma »razvil« in stekel. Bila sem šokirana, čeravno o tem kar nekaj vem, a vseeno se mi je zdel tak način tako krut in če tega ne bi videla, bi si morda celo mislila, da vse le ni zvijača.
Svet, zlasti pa Evropa, pozna čedalje manj meja. Ljudje prihajajo in odhajajo, mladi potujejo, tu so številni popusti in velika ukaželjnost. A zgodilo se je celo, da so na neki naši fakulteti oglaševali delo v tujini, preverka pa je pokazala, da na naslovu, kjer naj bi to delo nudili, ni bilo nikogar. Predrznost torej nima meja.
V dnevih in tednih, celo mesecih, ko spremljamo »balkanskega bojevnika« in sojenje združbi preprodajalcev mamil, rekli bi »veletrgovcev«, se pogosto sprašujemo kje so meje, kam vse sežejo lovke mamilaških zgodb, kdo vse je v njih in koliko lokalov je zgrajenih iz »umazanega« denarja.
Čeprav veliko vemo in je naša osveščenost zaradi številnih medijev primerna, nas včasih premnogi dogodki šokirajo in zagotovo je to trgovina z ljudmi. Ni tam daleč, je tu, ob nas, tako blizu, da si niti misliti ne moremo.
Suženjstvo sodobnega časa, odvzem osebnosti, pravic, izdelava in pridobivanje ponarejenih potnih listin, diskriminacija, spolno izkoriščanje, pornografija, prostitucija, ilegalne migracije, trgovina z organi, vse je del organiziranega kriminala, za katerega je preventiva za mnoge že prepozna, nastopilo je že odkrivanje in pregon.
Po svetu je torej dobro hoditi z odprtimi očmi in zaupati malokomu.
Veličina ni v tem,
da nikoli ne padeš,
temveč, da se po padcu vedno
pobereš.
Kitajski pregovor
