Na podlagi posredovanih informacij IP skladno s 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (UZInfP) posreduje neobvezujoče mnenje v zvezi z omenjenim vprašanjem.
Na podlagi 24. člena ZVOPOKD lahko posameznik od pristojnega organa zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Na podlagi 128. člena ZKP se sme vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, obdolženec pa ima pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Katero pravico je najbolje uveljavljati v določeni situaciji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera in posameznikovega namena za dostop do podatkov.
O b r a z l o ž i t e v:
Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije, ki predpisuje, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica posamezniku omogoča, da ve, kaj se z njegovimi osebnimi podatki počne.
Po 24. členu ZVOPOKD ima posameznik pravico seznaniti se s svojimi osebnimi podatki, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko od pristojnega organa (to so lahko policija, državna tožilstva, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi pristojni državni organi) zahteva:
Zahtevo po ZVOPOKD lahko pristojni organ zavrne, če niso izpolnjeni osnovni pogoji za seznanitev (npr. ker ne gre za osebne podatke), če je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana ali če so v ustavi, mednarodnih aktih ali področnih zakonih določene posebne izjeme. Poleg tega pa pristojni organ ne zagotovi konkretnih informacij, kadar bi se s tem razkrila identiteta oseb, zoper katere se izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali zoper katere so razpisani ukrepi prikritega evidentiranja in namenske kontrole po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije.
Pristojni organ o zahtevi odloči brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve. V primeru zavrnitve ali omejitve dostopa in razlogih za to (v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZVOPOKD) mora prisojni organ odločiti brez nepotrebnega odlašanja oz. najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Ta rok lahko organ po potrebi s sklepom podaljša za največ 15 dni ob upoštevanju zapletenosti zahteve oz. števila zahtev. Odločba organa mora vsebovati tudi pouk o pravici do pritožbe pri nadzornem organu (IP).
IP izpostavlja, da pravica do dostopa do osebnih podatkov posamezniku omogoča le pridobitev tistih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Vendar pa dodaja, da se sme skladno s prvim odstavkom 128. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZKP) vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, skladno s šestim odstavkom istega člena pa ima obdolženec pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Drugi odstavek 128. člena ZKP določa, da dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. IP ob tem pojasnjuje, da za interpretacijo določb ZKP ni pristojen.
Katero pravico je najbolje uveljavljati v določeni situaciji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera in posameznikovega namena za dostop do podatkov. Če nastopate kot obdolženec, bo verjetno bolj smiselno podati zahtevo na podlagi 128. člena ZKP, saj bodo morali biti v primeru zahteve za dostop do lastnih osebnih podatkov po ZVOPOKD osebni podatki drugih oseb praviloma prekriti. IP pa vam svetuje, da v zahtevi jasno navedete, na kateri podlagi zahtevate dostop do podatkov.
Vir: Informacijski pooblaščenec (IP), 2. junij 2022
