Predvsem je to (relativno) nizek minimalni osnovni kapital(1), ki se zahteva za začetek poslovanja družbe, možnost vlaganja stvarnih vložkov, precejšnja fleksibilnost glede poslovanja ter sprejemanja odločitev družbenikov, hitrost in enostavnost ustanovitve družbe (le v nekaj dneh), nizki ustanovitveni stroški, ter možnost, da družbo ustanovi en sam družbenik (enoosebna družba z omejeno odgovornostjo).
Največja prednost pa je morda ta, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo ne odgovarjajo za njene obveznosti s svojim premoženjem. V primeru, če se torej med poslovanjem kaj zalomi –da denimo družba zaide v dolgove, se tako rekoč ne more zgoditi, da bi za te dolgove družbeniki odgovarjali s svojim osebnim premoženjem – razen v določenih redkih izjemah, ki jih bom opisal v tem prispevku.
Osnovne značilnosti družbe z omejeno odgovornostjo
Kot omenjeno je družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) kapitalska družba, ki jo lahko ustanovi ena fizična ali pravna oseba ali pa več njih (do 50). Družba se sicer ustanovi s sklenitvijo družbene pogodbe in z vpisom družbe v sodni register. Pogodba je lahko sklenjena bodisi na posebnem obrazcu v fizični ali elektronski obliki, bodisi v obliki notarskega zapisa. Pravilo je, da se d.o.o. ustanovi v obliki notarskega zapisa. Predlog za vpis družbe v sodni register je mogoče vložiti bodisi preko točke VEM, bodisi preko notarja.
Načelno je vsebina d.o.o. precej dispozitivne narave, zakon določa le nekatere lastnosti, ki jih mora vsebovati vsaka družbena pogodba, to pa so podatki o družbenikih (njihovi osebni podatki), firma, sedež in dejavnost, navedba višine osnovnega kapitala in osnovnega vložka ter poslovnega deleža vsakega družbenika, morebitne dodatne obveznosti družbenikov, ki jih imajo poleg vplačila osnovnega vložka. Če se osnovni kapital ali njegov del zagotovi kot stvarni vložek, pa se mora v pogodbi navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej ter znesek osnovnega kapitala, za katerega se daje stvarni vložek.
Vplačilo osnovnega kapitala
Osnovni kapital d.o.o. mora znašati najmanj 7.500 EUR, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 EUR. Osnovni vložek je torej lahko zagotovljen tako v denarju, kot tudi v obliki stvarnega vložka ali kot stvarni prevzem. Kot stvarni vložki se lahko zagotovijo tako premičnine kot nepremičnine, pravice in podjetje, ali celo del podjetja. Stvarni vložki se morajo sicer v celoti izročiti pred prijavo v sodni register, kar pomeni, da mora družba z njimi prosto razpolagati.
Prav vsaka stvar sicer ne more biti stvarni vložek, ampak so lahko to le tisti premoženjski predmeti, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva in, ki se nanaša na dejavnost podjetja. To so denimo lahko poslovni prostor, vozilo, računalnik, delovni stroj, kopirni stroj, miza, ipd.
Pravice družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo sicer nimajo pravice zastopati družbe (ta vloga je zaupana direktorju oziroma prokuristu), imajo pa zato določene premoženjske in upravljalske pravice. Med premoženjske pravice tako spadajo pravica do udeležbe pri dobičku, pravica do dela preostanka likvidacijske mase, prednostna pravica pri povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki, med upravljalske pravice pa pravica do sodelovanja pri upravljanju družbe, pravica do informacij in vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe, pravica do izstopa iz družbe ter pravica do izključitve drugega družbenika.
Družbeniki d.o.o. imajo tudi pravico do izplačila dobička – a je treba tu poudariti, da ta ni absolutna, ampak obstajajo določene omejitve. Kot prvo, mora biti dobiček na voljo za izplačilo družbenikom (premoženja za ohranjanje osnovnega kapitala družbe – 7.500 EUR in vezanih rezerv družbenikom ni dovoljeno izplačati), poleg tega pa morajo družbeniki na skupščini veljavno (z ustrezno večino glasov) odločiti, da bodo ustvarjeni dobiček razdelili med sebe in ga denimo ne bodo namenili za investicije.
Pravica do izstopa iz družbe in do izključitve družbenika
Med pravice družbenikov d.o.o. spada tudi pravica do izstopa iz podjetja, ter pravica do izključitve družbenika, ki družbi povzroča škodo. Pravica do izstopa družbenika, vključno s pogoji, postopkom in posledicami, je običajno urejena v družbeni pogodbi. Pomembno je vedeti, da imajo izstopajoči družbeniki pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu – družba jim mora to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.
Med pravice družbenikov šteje tudi pravica do izključitve družbenika, ki pa je možna tako na temelju določil družbene pogodbe, kot tudi na osnovi zakona. Četudi v družbeni pogodbi ni izrecnega določila glede izključitve družbenika, daje zakon vsakemu družbeniku pravico, da zahteva, da se drugi družbenik izključi iz d.o.o.
Osnovni pogoj pa je, da morajo za izključitev družbenika obstajati utemeljeni razlogi, ki so v zakonu našteti eksemplifikativno (primeroma) in niso izključni – to pa so: če družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov, če grobo krši družbeno pogodbo, ipd.
Odgovornost družbenikov z omejeno odgovornostjo
Kot omenjeno zgoraj, je odgovornost družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo omejena, saj gre za kapitalsko družbo, kar pomeni, da družba odgovarja le s svojim (vsaj minimalno predpisanim) kapitalom.
Prav zaradi tega je določeno, da mora družba vsaj minimalni osnovni kapital stalno ohranjati na računu podjetja. V primeru, če ima družba višji osnovni kapital od minimalno predpisanega (kar je v praksi pogosto predvsem pri srednjih in velikih družbah z omejeno odgovornostjo) je garancija za morebitno poplačilo upnikov pogosto ustrezna, čeprav seveda ne vedno. Večja težava je, če družba ustvari dolgove oziroma obveznosti, ki krepko presegajo njen osnovni kapital.
V takem primeru se zgodi, da se upniki pogosto ne morejo poplačati za svoje terjatve, oziroma je to poplačilo precej težavno, saj se morajo odločiti bodisi za sprožitev stečaja zoper zadolženo podjetje (kar pa za seboj potegne precejšnje stroške, poplačilo pa je seveda nezanesljivo), bodisi za to, da poskušajo od družbenikov d.o.o. neposredno izterjati svoje terjatve.
Ker pa vemo, da družbeniki d.o.o. načelno osebno ne odgovarjajo za obveznosti družbe, je tak postopek običajno precej zapleten, je pa vendarle izvedljiv in sicer preko tako imenovanega instituta spregleda pravne osebnosti.
Spregled pravne osebnosti
Spregled pravne osebnosti je eden izmed zanimivejših fenomenov korporacijskega prava, saj upnikom omogoča, da se poplačajo tudi iz osebnega premoženja družbenikov kapitalskih družb. Pri spregledu pravne osebnosti gre torej za izjemo od pravila, v skladu s katerim družbeniki kapitalskih družb (denimo d.o.o.) ne odgovarjajo za obveznosti družbe s svojim osebnim premoženjem, pri čemer pa je treba poudariti, da lahko pride do poplačila iz osebnega premoženja družbenikov le subsidiarno – to pomeni, da se morajo upniki najprej neuspešno poskušati poplačati iz premoženja družbe.
Za poplačilo obveznosti preko instituta spregleda pravne osebnosti mora obstajati kar nekaj okoliščin, ki jih je običajno težko dokazati.
Da je poplačilo preko tega instituta uspešno je tako treba predvsem dokazati, da so družbeniki d.o.o. grobo kršili temeljna pravila korporacijska pravila. Zakon(2) izrecno določa, da do tega pride v naslednjih primerih: 1.) če so družbo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot fizične osebe prepovedan ali 2.) če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov ali 3.) če niso spoštovali ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov in 4.) če so v svojo korist ali v korist tretjih zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli, oziroma bi morali vedeti, da družba ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti.
Da bi denimo družbenikom dokazali, da so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje njenih upnikov, bi morali družbenikom dokazati, da so denimo ustanovili d.o.o., preko njega naročali določeno blago ali storitve, ki pa ga niso nikoli niso imeli namena plačati.
Sodna praksa
Kot omenjeno, je uporaba instituta spregleda pravne osebnosti prej izjema kot pravilo, kar dokazuje tudi sodna praksa, ki ga tolmači precej restriktivno (ozko).
Višje sodišče v Ljubljani(3) je tako v eni izmed svojih sodb izreklo, da spregled pravne osebnosti ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je prav zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta.
Sodišče je izreklo tudi, da dejanski stan spregleda pravne osebnosti ni podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti.
Sklep
Družba z omejeno odgovornostjo upravičeno velja za najprimernejšo korporativno obliko opravljanja gospodarskih dejavnosti. Njena pravno organizacijska struktura namreč družbenikom omogoča, da odločajo o vseh najpomembnejših vprašanjih poslovanja preko mehanizma kapitalskih vložkov, pri čemer pa je njihova odgovornost omejena, saj za obveznosti družbe načelno ne odgovarjajo. Do te odgovornosti pa lahko vendarle pride, če uspe upnikom dokazati, da so družbeniki družbo zlorabili za različne nezakonite namene in na ta način upnikom povzročili škodo (t.i. spregled pravne osebnosti), pri čemer pa je treba poudariti, da je to zlorabo v praksi težko dokazati, kar dokazuje tudi sodna praksa.
Pripravil: mag. Boštjan J. Turk
-----------
Opombe:
(1) Ta znaša 7.500 EUR
(2) Glej 8. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1
(3) Glej VSL sodba I Cpg 430/2014 z dne 15. maja 2014
