Skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih Evropejcev meni, da njihove vlade ne naredijo dovolj za učinkovito preprečevanje korupcije, kažejo ugotovitve javnomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije 2021. Žarišče korupcije je bilo zlasti zdravstveno varstvo, medtem ko so si vlade prizadevale za obvladovanje pandemije covida-19, ugotavlja raziskava.
Trije od desetih Evropejcev so se v minulem letu pri dostopu do javnih storitev zatekli k podkupovanju ali uporabi osebnih zvez, kar predstavlja več kot 106 milijonov ljudi. Hkrati vprašani izpostavljajo problematične zveze med politiko in zasebnim sektorjem, več kot polovica pa jih meni, da delovanje vlade usmerjajo ozki osebni interesi.
Da se je korupcija v Sloveniji v letu 2020 povečala, ocenjuje več kot polovica oziroma 51 odstotkov vprašanih v Sloveniji, kar je za Ciprom (65 odstotkov) drugi najvišji delež v EU.
V Sloveniji je skoraj dve tretjini (66 odstotkov) vprašanih ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je za Ciprom (76 odstotkov) in Hrvaško (72 odstotkov) tretji najvišji delež v EU. To je zaskrbljujoče, je ocenila predsednica TI Slovenije Alma Sedlar, so sporočili iz TI Slovenije.
V Sloveniji je 83,9 odstotka vprašanih ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem, še posebej pa je opazen porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo (38,6 odstotka). Na drugi strani pa TI Slovenija pozdravlja bistveno povečanje deleža vprašanih, ki menijo, da državljani lahko prispevajo k boju proti korupciji (66,1 odstotka).
Prvič od začetka merjenja se je raziskava osredotočila na več oblik osebnih izkušenj s korupcijo. Ob vprašanjih o izkušnjah s podkupovanjem so sodelujoči odgovarjali tudi na vprašanja o uporabi osebnih zvez za dostop do javnih storitev in izsiljevanju za spolne usluge.
Raziskava je pokazala, da se je 33 odstotkov vprašanih v EU v zadnjem letu poslužilo uporabe osebnih zvez, največ na Češkem (57 odstotkov), v Franciji (48 odstotkov) in na Portugalskem (48 odstotkov). V Sloveniji je osebne zveze za dostop do javnih storitev uporabilo 18 odstotkov vprašanih, za dostop do javnih storitev pa je plačalo podkupnino 4,1 odstotka vprašanih.
"Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila tistih vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino, še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu. Več kot 18 odstotkov vprašanih je uporabilo zveze za dostop do javnih storitev, kar je potrebno nasloviti, čeprav gre za drugi najnižji odstotek v EU," opozarja Sedlarjeva.
Kot dodaja, je 4,6 odstotka vprašanih iz Slovenije navedlo, da imajo izkušnjo s podkupovanjem v zdravstvu, v letu 2016 je bilo takih le dva odstotka. Dobrih šest odstotkov vprašanih v Sloveniji je navedlo, da se je od njih ali od znancev v zadnjih petih letih zahtevalo spolne usluge za dostop do nekaterih javnih storitev, kar je tik pod povprečjem EU (7 odstotkov).
Transparency International na podlagi rezultatov Svetovni barometer korupcije 2021 izpostavlja sedem področij, glede katerih bi morale države EU narediti več. Mednje se uvrščajo učinkovitejša zaščita žvižgačev, dvig zaupanja v institucije z bolj vključujočim upravljanjem, varovalke pred neetičnimi vplivi na odločevalce in drugi ukrepi, so sporočili iz TI Slovenija.
"Zdi se, da razprave o reformah za bolj učinkovito preprečevanje korupcije v Sloveniji ni, naši pozivi o bolj učinkoviti zaščiti žvižgačev, potrebnosti novega programa za transparentnost in integriteto ter preventivnih ukrepih pri načrtu za okrevanje pa so naleteli na gluha ušesa," dodaja Sedlarjeva.
Transparency International je med oktobrom in decembrom 2020 anketiral več kot 40.000 polnoletnih ljudi v 27 članicah EU. V Sloveniji je telefonsko anketiranje potekalo med 13. oktobrom in 19. novembrom lani na reprezentativnem vzorcu 1003 oseb.
Berlin, 15. junija (STA)
