Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je ocenil, da dopolnjen osnutek predstavlja pomemben napredek in kot ključni ukrep prinaša izboljšanje energetske učinkovitosti ter posledično manjšo porabo energije. Slovenija si z dopolnjenim osnutkom med drugim zadaja, da bo delež obnovljivih virov energije s sedanjih manj kot 20 odstotkov do leta 2030 znatno dvignila, in sicer na 27 odstotkov.
Načrt preigrava tri različne scenarije - od upoštevanja le obstoječih ukrepov do precej ambicioznega in težko uresničljivega scenarija -, vsi ukrepi pa bodo proti koncu leta predmet okoljske presoje, v kateri bodo sodelovali deležniki in javnost. "Presodili bomo, kaj je okoljsko, pa tudi družbeno sprejemljivo," je dejal sekretar. Po njegovih besedah si mora država zastaviti ambiciozne, a tudi dosegljive cilje.
Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki bo osnova za energetski koncept, bo pokrival obdobje desetih let, v Sloveniji pa v prihodnjem desetletju na tem področju ne pričakujemo dramatičnih sprememb, je ocenil Stane Merše z Instituta Jožef Stefan. V tem obdobju bosta namreč po načrtih dve tretjini energije še vedno prispevali Nuklerna elektrarna Krško in Termoelektrarna Šoštanj. Odločitev o njuni prihodnosti bo prinesel energetski koncept, ki bo sledil načrtu.
Kljub temu pa vpete v konzorcij pri pripravi načrta čaka intenziven proces, "da gredo čez vse ukrepe, finančne posledice ukrepov in pridejo do končnih ciljev". Ti so ambiciozni, vendar po Meršetovem mnenju dosegljivi. Tudi sam je ocenil, da bo precej težav pri doseganju 27-odstotnega deleža obnovljivih virov energije.
Ključno bo zvišanje deleža obnovljivih virov v prometu, kjer bi ta delež lahko dvignili z večjo uporabo biogoriv. "Dolgoročno bomo lahko največ storili na področju hidroenergije, težave imamo z vetrno energijo. Ključen bo tudi prispevek sončne energije, kjer bi lahko z intenzivno izgradnjo precej povečali ta delež," je pojasnil Merše.
Matjaž Harmel iz družbe Zavita, ki sodeluje pri pripravi presoje vplivov na okolje, pa je pojasnil, da bodo preverili sprejemljivost izvedbe načrta na strateški ravni in predlagali omilitvene ukrepe in usmeritve. Po okoljski presoji bo osnutek nacionalnega in podnebnega načrta znova dopolnjen.
Slovenija bi sicer končno različico Evropski komisiji morala poslati do konca leta, vendar pa to najbrž ne bo izvedljivo. Javna razprava o okoljskih vplivih naj bi se namreč začela decembra in končala januarja. Harmel je danes ocenil, da bi bil načrt lahko sprejet aprila prihodnje leto.
