Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je poudaril pomen sprejetja novele za državo in državljane. Z novelo želijo med drugim v slovenski pravni red prenesti določila evropskih direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb, zaradi katerih je Slovenija že dobila opomin Evropske komisije - ni namreč v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti.
Novela bo poleg tega skladno z odločbo ustavnega sodišča na novo uredila postopek plačila denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture.
Spremembe naj bi tudi Agenciji za energijo olajšale primerjavo cenikov ponudnikov, preprečila naj bi nepoštene načine prodaje elektrike in zemeljskega plina prek akviziterjev ter uredile obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja in tako omogočile izkoriščanje prednosti, ki jih omogočajo pametni števci.
Novela bo predvidoma bolj jasno opredelila skupnostno samooskrbo z električno energijo - povezavo npr. stanovalcev večstanovanjskih stavb ali odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
S spremembami bodo opredelili, da se zagotavljanje primarne regulacije uvršča med plačljive sistemske storitve. Tako bodo izvajalci te storitve - predvsem hidroelektrarne, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) - lahko zanjo dobili plačano. Pri tem je direktor Elesa Aleksander Mervar zavrnil očitke nevladnikov in Levice, da je sprememba namenjena pokrivanju izgube Teša - ne gre za pomoč, ampak za plačilo opravljene storitve, je dejal. Menil je tudi, da se to ne bo poznalo pri položnicah, saj da bodo dodatni stroški za to od dva do dva in pol milijona evrov letno, kar se ne bi smelo preliti na odjemalce.
Novela bo po predlogu državi omogočila, da bo v primeru, da ne bo dosegala ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE), te obveznosti statistično izpolnila z investicijami v OVE v drugih državah EU. Sredstva za to bosta namenili ministrstvi, pristojni za energijo in za okolje, odbor pa je zavrnil predlog SAB, da bi lahko sredstva namenili tudi iz sklada za podnebne spremembe.
Zakon bo po novem določal, da je za izvrševanje pravic države iz kapitalskih naložb v sistemskem operaterju za prenos zemeljskega plina, v sistemskem operaterju in distribucijskem operaterju električne energije ter v operaterju trga z elektriko pristojna vlada. Te naložbe bo spremljalo ministrstvo, pristojno za energetiko.
Odjemalci bodo lahko "potrdilo o izvoru" električne energije, ki jo kupujejo, dobili za elektriko iz kateregakoli vira, ne kot sedaj le za elektriko iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje toplote in elektrike.
V Levici in SDS so zaradi številnih amandmajev, vloženih tik pred sejo, predlagali, da predloga novele danes ne bi obravnavali, a predsednik odbora Edvard Paulič (LMŠ) predlogov ni dal na glasovanje.
Luka Mesec (Levica) je dejal, da so nekatere rešitve dobre, nekaterim pa nasprotujejo. Med slednjimi je izpostavil plačljivo primarno regulacijo, s čimer da bodo končni uporabniki krpali luknjo Teša, ter možnost plačevanja drugim državam za izpolnjevanje obveznosti glede OVE - kar da bo potuha za nedejavnost vlade pri povečevanju deleža OVE. Ker je bil zavrnjen njihov predlog, da zakon te možnosti glede izpolnjevanja zavez OVE ne bi dajal, Levica ne bo podrla novele zakona.
Zvonko Černač (SDS) je pri tem opozoril na nedoslednost vladne politike - na eni strani poudarja vlaganja v OVE, na drugi pa ustavlja investicije v hidroelektrarne, med drugim na Muri, hkrati pa bo lahko Slovenija vlagala v hidroelektrarne na Muri v Avstriji.
Nasprotno je Paulič podprl predlog, saj da je dobro, da lahko država obveznosti izpolni z investicijami v državi, kjer imajo te investicije večji učinek (npr. v Španiji za fotovoltaiko) ali jih lažje umeščajo v prostor (npr. v Avstriji za vetrnice).
Kumer je dejal, da to možnost izpolnjevanja zavez glede OVE predlagajo, ker bi bil strošek za državo v primeru neizpolnitve obveznosti s temi vlaganji precej nižji kot v primeru kazni.
V Levici so neuspešno tudi predlagali, da bi bila skupnostna samooskrba mogoča tudi pri odjemalcih, ki niso priključeni na isto transformatorsko postajo (in bi lahko investirali v sončne elektrarne na območjih, kjer je več sonca kot tam, kjer živijo). Kumer je pojasnil, da zaradi obratovalnih lastnosti omrežja zaenkrat to še ni možno, potrebovali bi tudi novega nacionalnega operaterja.
