Ministrstvo za okolje in prostor izpolnjuje obljubo o preoblikovanju zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Kot je na današnjem Okoljskem dnevu gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) povedal Tomše, predlagajo novo podpoglavje v zakonu o varstvu okolja na temo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Za katere proizvode in proizvajalce bi veljal sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, naj bi določila vlada.
Predlog zakona opredeljuje, da so vsi proizvajalci določenih proizvodov skupaj finančno in organizacijsko odgovorni, da se zberejo in obdelajo vsi odpadki iz teh proizvodov, ki nastanejo na območju države. Proizvajalec lahko to obveznost izpolnjuje v obliki skupnega izpolnjevanja obveznosti ali samostojno.
V določenih primerih lahko sicer vlada določi izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti samo v okviru skupnega izpolnjevanja obveznosti. Prav tako ima vlada možnost, da tako administrativno kot finančno razbremeni t. i. male proizvajalce.
Bistvena sprememba glede na sedanji sistem je ta, da bo za skupno izpolnjevanje obveznosti za proizvajalce skrbela pravna oseba s sedežem v Sloveniji, ki bo morala biti ustanovljena točno s tem namenom. Ustanovijo jo lahko le proizvajalci določenih istovrstnih proizvodov, ti bodo tudi njeni lastniki.
Organizacija za izvajanje skupne obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti ne bo smela opravljati nobene druge dejavnosti, prav tako pa med njenimi lastniki in ustanovitelji ne sme biti osebe, ki je odgovorna za ravnanje z odpadki. Njen morebitni dobiček bo moral biti uporabljen le za izvajanje dejavnosti in ukrepov za skupno izpolnjevanje obveznosti - torej ne bo smela ustvarjati prihodka za lastnike.
Vsaka takšna organizacija bi sicer lahko delovala le z dovoljenjem okoljskega ministrstva. Pogoj za izdajo dovoljenja naj bi bil, da taka organizacija izvaja skupno izpolnjevanje obveznosti za proizvajalce, ki dajo skupaj na trg najmanj 25 odstotkov količine proizvodov, danih na trg v Sloveniji.
Predlog zakonodaje predvideva tudi ustanovitev koordinacijskega telesa, ki bi usklajevalo delovanje organizacij in proizvajalcev, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti. Slednji jo morajo tudi ustanoviti in kriti finančne stroške njenega delovanja.
Nov sistem naj bi v celoti zaživel s 1. januarjem 2022, je povedal Tomše. V javno obravnavo bo predlog zakona predvidoma poslan še ta teden.
Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca se je sprva uveljavil na področju embalaže in odpadne embalaže, na ravni EU pa se je nato vzpostavil še na področju vozil, električne in elektronske opreme ter pri baterijah in akumulatorjih.
V Sloveniji je ravnanje z odpadki v okviru razširjene odgovornosti proizvajalca uveljavljeno za odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne prenosne baterije in akumulatorje, izrabljene gume, izrabljena vozila, odpadne nagrobne sveče, odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, in odpadna zdravila.
Kot je pojasnil Tomše, je Slovenija ta sistem uvajala na podlagi zahtev evropskih direktiv. "Takrat so bile aktivnosti podrejene prenosu, ne toliko izvajanju samega instrumenta," je povedal. Tudi zaradi tega so se v praksi pojavljale številne težave.
V Sloveniji so instrument proizvajalčeve razširjene odgovornosti prilagajali obstoječemu pravnemu okvirju ravnanja z odpadki, namesto da bi bilo obratno. Pristopi pri različnih tokovih odpadkov so bili različni, v letih so ob tem akutne težave reševali z različnimi delnimi in ad hoc rešitvami. Sedaj pa je ministrstvo za okolje pripravilo predlog sistemskih sprememb in rešitev, ki naj bi prinesle učinkovito spremembo sistema.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je poudarila, da po podatkih OECD po vsem svetu deluje okoli 400 sistemov razširjene odgovornosti proizvajalcev, največ na področju električne in elektronske opreme. V Sloveniji bo od prvega uvajanja tega sistema na področju embalaže minilo že 20 let.
"Za primerno ceno je vsaj hipotetično vsak material oz. izdelek možno reciklirati. Vendar brez ustrezne infrastrukture zbiranja in predelave ter podpore in vključenosti širše družbe to ni realno. Odgovornost se ne more prenesti na proizvajalca, ne da bi bila vzpostavljena tudi ustrezna infrastruktura," je posvarila Šmučeva.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver pa je poudaril, da v Sloveniji še nimamo ustrezne infrastrukture za predelavo odpadkov, zato želijo na ministrstvu doseči dogovor o tem, katere odpadke naj bi termično obdelali. "Hkrati bomo zasledovali cilje zmanjševanja količine odpadkov in ambiciozen dolgoročni načrt za ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje," je napovedal.
