Kovačič se je po ugotovitvi izida lokalnih volitev v Ljubljani, na katerih sta prepričljivo zmagala Zoran Janković in njegova lista, pritožil na sklep občinske volilne komisije. Zavrnil ga je ljubljanski mestni svet, pozneje pa tudi upravno sodišče, zato se je obrnil še na ustavno sodišče.
Kot je razvidno iz sklepa ustavnega sodišča, s katerim je z osmimi glasovi proti enemu njegovo pritožbo sprejelo v absolutno prednostno obravnavo, je upravno sodišče sicer ugotovilo kršitve, a presodilo, da te niso tako velike, da bi vplivale na volilni izid. Kovačič meni drugače, hkrati pa meni, da bi moralo upravno sodišče izvesti javno obravnavo, ki je ni. Zaradi teh argumentov pozitivno rešitev na ustavnem sodišču pričakuje tudi avtor ustavne pritožbe, pravnik Toplak.
Upravno sodišče je zavrnilo vse Kovačičeve očitke, razen delno očitka o nedovoljeni porabi proračunskih sredstev za volilno kampanjo. Kovačič je namreč v pritožbah izpostavljal, da "obstajajo številni in javno znani dokazi, da je glasilo Ljubljana enobarvno, propagandno glasilo župana". Omenil je izdaje tega glasila z dne 7. 9. 2018, dne 7. 10. 2018 in dne 7. 11. 2018, češ da so v njih obsežne promocije župana in njegove liste, a niti kančka sledu o stališčih drugih kandidatov, pa tudi, da je objavljen promocijski intervju s podžupanom in županom.
Upravno sodišče je ugotovilo, da zakon o volilni in referendumski kampanji prepoveduje financiranje kampanje s proračunskimi sredstvi. Pri pregledu besedil iz glasila je kot volilno propagando štelo odgovor župana na tri od petih vprašanj, ki jih je ta podal v intervjuju v oktobrski številki tega glasila (volilna kampanja se je sicer uradno začela 19. oktobra, torej 12 dni po izidu številke op. a.). Obenem pa je presodilo, da ugotovljena nepravilnost - upoštevaje volilne izide (županova lista je prejela 23 mandatov, druga najbolje uvrščena 10, pritožnikova lista pa 0) - ni takšna, da bi lahko vplivala na volilni izid.
Kovačič pa meni, da je bila ugotovljena kršitev pomembna, saj bi županova lista v primeru, če bi osvojila le nekaj manj - po Toplakovih besedah okoli 150 - glasov, prejela 22 (namesto 23) od 45 sedežev v mestnem svetu in s tem ne bi imela več večine v mestnem svetu.
Toplak, ki je spisal ustavno pritožbo za Kovačiča, je za STA danes pojasnil, da na ustavnem sodišču pričakuje ugoden razplet, razlog za njegov optimizem pa je statistika. Ta namreč kaže, da ustavno sodišče od okoli 1500 zadev sprejme v obravnavo le majhen del, od teh pa je pritožniku ugodeno v 60 odstotkih. Če bo ustavno sodišče ugodilo Kovačiču, pa to ne pomeni razveljavitve volitev v Ljubljani, ampak zgolj vrnitev postopka na upravno sodišče, pojasnjuje Toplak.
Pričakuje pa, da bi upravno sodišče moralo v ponovljenem postopku izvesti javno obravnavo. Obenem opozarja na odločbo ustavnega sodišča ob presoji referenduma o drugem tiru, ki postavlja standard, da bi kršitev lahko vplivala na izid volitev, ko je nek sporni reklamni material dosegel več volivcev, kot pa znaša razlika med glasovi, ki so jih prejeli izvoljeni in neizvoljeni kandidati. Ker je glasilo Ljubljana brezplačnik, ki pride v vsako gospodinjstvo, je šteti, da je doseglo veliko število volivcev.
Upravno sodišče lahko po Toplakovih besedah med drugim razveljavi volitve mestnega sveta v celoti, a bi lahko svetniki drugih strank in list to dojeli kot kršitev njihovih pravic. Razveljavitev zgolj mandatov Liste Zorana Jankovića pa je zaradi proporcionalnega volilnega sistema v Ljubljani sama po sebi lahko problematična.
Na Mestni občini Ljubljana zadeve ne želijo komentirati.
Zadeva odpira tudi širše vprašanje vloge občinskih glasih pri nagovarjanju županov in občinskih koalicij volivcev. Številna občinska glasila namreč župani zlorabljajo kot lastno sredstvo promocije, zaradi česar so bili do njih kritični tudi v novinarskih vrstah.
Društvo in sindikat novinarjev, Transparency International Slovenia, regijski časopisi in medijski strokovnjakinji ministrstva za finance, javno upravo in kulturo so že leta 2017 javno pozvali pristojne, naj nemudoma odpravijo po njihovem "nedovoljene in netransparentne prakse financiranja oziroma nedovoljeno državno pomoč", ki jo občine namenjajo občinskim "medijem" in da ti predstavljajo nelojalno konkurenco gospodarski panogi medijskega založništva in niso v javnem interesu, kot je zapisan v zakonu o medijih.
