"Pritožba je vložena na Sodišču EU. V njegovi pristojnosti je zdaj, da odloči o vsebini primera," so za STA zapisali na Evropski komisiji.
Evropska komisija se je za sprožitev postopka proti Sloveniji pred Sodiščem EU odločila januarja.
Kot so takrat pojasnili v Bruslju, so slovenski organi pregona 6. julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni, pojasnjujejo v Bruslju.
Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v preiskavi o zadevah po nacionalni zakonodaji v prostorih Banke Slovenije po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 k pogodbi o delovanju EU. Zakonodaja EU določa postopke, s katerimi se lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij unije, vendar se ti v tem primeru niso uporabili, je še izpostavila komisija.
Prav tako slovenski organi po ugotovitvah komisije niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s 4. členom pogodbe o EU. Komisija je tudi poudarila, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.
V Bruslju so ob tem podčrtali, da primer zelo pozorno spremljajo, saj gre za pomemben precedens za morebitne podobne primere v drugih članicah.
Hitrost presoje Sodišča EU bo odvisna od postopka, za katerega se bodo odločili v sodnem organu EU. V primeru hitrega postopka lahko tako zadeve obravnava absolutno prednostno. Glede tega se, kot piše na spletni strani sodišča, odloči predsednik na predlog sodnika poročevalca ter po opredelitvi generalnega pravobranilca in drugih strank v postopku odloči glede vprašanja, ali uporabo hitrega postopka upravičuje posebna nujnost primera.
Pritožbo bodo namreč na sodišču poslali tudi drugim strankam, ki bodo imele na voljo dva meseca, da predložijo odgovor na tožbo ali pritožbo. Po potrebi bo imela komisija nato pravico do replike, Slovenija pa do duplike.
Če bo sodišče ugotovilo, da obveznost ni bila izpolnjena, jo bo morala Slovenija brez odlašanja izpolniti. Če tega ne bo storila in bo komisija proti njej sprožila nov postopek, sodišče pa ji bo pritrdilo, Sloveniji grozi scenarij plačila pavšalnega zneska ali denarne kazni.
Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije julija 2016 se je nanašala na preiskavo vodilnih v bančnem nadzorniku zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Rezultat te preiskave je decembrska kazenska ovadba nacionalnega preiskovalnega urada na Specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po neuradnih informacijah so ovadeni vsi člani sveta Banke Slovenije, ki je konec leta 2013 izrekel izredne ukrepe v bankah.
