c S

Bavčar in Golubić obsojena na zaporno kazen

02.04.2019 15:26 Okrožno sodišče v Kopru je nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja za zlorabo položaja obsodilo na dve leti in pol zapora. Skupaj s prejšnjo obsodbo mu je izreklo enotno kazen sedmih let in petih mesecev zapora. Nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Miroslava Golubića so obsodili na eno leto in osem mesecev zapora.

Sodišče je pri izreku sodbe za Bavčarja, ki ga je spoznalo za krivega očitanih kaznivih dejanj in domnevnega oškodovanja Istrabenza pri obveznem nakupu delnic Intereurope, sledilo predlogu tožilstva, ki je zahtevalo dve leti in pol zapora. Nekaj manj zaporne kazni so dosodili Golubiću, za katerega je tožilstvo predlagalo dve leti zapora.

Maksimi Holding bo sodišče odvzelo protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Sodba sicer še ni pravnomočna.

Istrabenz je leta 2007 vstopil v terminski posel, ki ga je imela z Banko Celje sklenjenega Maksima Holding ter se je nanašal na obvezen nakup delnic Intereurope po točno določeni ceni in v točno določenem obdobju, tako da je ob zapadlosti terminskega posla vso škodo, ki bi jo sicer iz tega posla utrpela Maksima Holding, nase prevzel Istrabenz. Istrabenz naj bi delnice preplačal za 3,7 milijona evrov, za kolikor naj bi bilo podjetje po prepričanju tožilstva tudi oškodovano.

Predsednica sodnega senata Orjana Trunkl je v obrazložitvi sodbe izpostavila, da je bil omenjeni posel za Istrabenz nepotreben oz. celo škodljiv, saj je delnice Interuerope najprej odkupil, nato pa že naslednji dan prodal po bistveno nižji ceni. Pri tem je Bavčar zasledoval namen, da Maksima Holding ne utrpi izgube.

Bavčarjev interes pri tem dejanju je izhajal iz tega, da je kot stoodstotni lastnik družbe FBI obvladoval Maksimo Holding, ki je izvajala koncentracijo lastništva z načrtom prevzema samega Istrabenza. Golubić pa je Bavčarju pri kaznivem dejanju aktivno pomagal.

Sodišče je pri izreku kazni sledilo predlogu tožilstva, ob tem pa je pri Golubiću upoštevalo, da je šlo za pomoč pri kaznivem dejanju, ki se lahko mileje kaznuje, ter dejstvo, da obtoženi ni bil predkaznovan.

Obtožena tako kot njuna zagovornika razglasitvi sodbe nista prisostvovala, glede na njuna zagovora pa je pričakovati, da se bosta na sodbo pritožila.

Zato pa je s sodbo zadovoljno tožilstvo. Kot je navedel tožilec Jože Levašič, je sodnica sledila predlogu tožilstva in se na sodbo verjetno ne bodo pritožili, če ne bo procesnih problemov.

Kot je dodal tožilec, glede na to, kar je bilo predstavljeno in glede na to, da se je sam posel odvijal v sorazmerno kratkem času, lahko zatrdi, "da je dejansko prišlo do oškodovanja družbe in pridobitev protipravne koristi drugi družbi".

Ljubljana, 02. aprila (STA)