"Tožilstvo je strogo strokovna funkcija in o imenovanju naj ima glavno besedo stroka, ne politika. To od nekdaj zagovarjam in od tega ne odstopam, saj ima politika prevečkrat apetite po obvladovanju sodne veje oblasti, kar je nedopustno," je opozoril Šketa.
Od nove vlade, z novo pravosodno ministrico Andrejo Katič se je že srečal, pričakuje, da bo vzpostavljen strokovno konstruktiven dialog usmerjen v izboljšanje obstoječe tožilske strukture, spremembo okornih zakonskih okvirov državnotožilske zakonodaje, optimalnejšo ureditev kazenskega postopka ter prilagoditev organizacije slovenskega tožilstva nedavni ustanovitvi evropskega javnega tožilstva.
Prav tako pričakuje odpravljanje nepotrebne birokratizacije tožilskega dela, ter da se bo razumevanje družbene pomembnosti dela tožilcev in razvojnih potreb odražalo v prihodnji proračunski perspektivi.
Kot je pojasnil, sta imela z ministrico Katičevo odprt odgovor, prisluhnila mu je in ima dober občutek glede sodelovanja.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi gospodarskih zgodb in tajkunskih poslov ter bančne korupcije. "Pri bančni korupciji, kriminalu v zdravstvu in v zadevah, ko gre za kršitve pravic delavce, gre za sistemsko težavo in tega ne more reševati organ, kot je tožilstvo," je poudaril in navedel, da imajo banke, zdravstvene institucije in podjetja svoje nadzorne organe, ki morajo prve reagirati, a, kot vidimo, še zdaleč niso.
Kot je zatrdil, denar, ki ponikne zaradi korupcije, nam odžira boljše vrtce, šole, zdravstvo, ceste, infrastrukturo, manjše davke ter prispevke in tako naprej. "Ko se enkrat vključi organ odkrivanja in pregona, je škoda že narejena, denar je izginil, poniknil in skoraj nemogoče ga je dobiti nazaj. Prej bi morali reagirati tisti, ki so bližje sistemu, kjer se dogaja korupcija," je še dodal Šketa za prilogo Dela.
