Delodajalec mora po zakonu o delovnih razmerjih delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Izplačati mu ga mora najpozneje do prvega julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma sme na podlagi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti zaradi nelikvidnosti določiti poznejši rok izplačila, vendar najpozneje do prvega novembra tekočega koledarskega leta.
Zakon določa tudi, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo prek bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi tudi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, kar pomeni, da lahko delodajalec regres izplača tudi v nedenarni obliki, na primer v vrednostnih bonih.
Inšpektorat za delo je lani ugotovil skupno 2084 kršitev, kar je 274 več kot leta 2016 in 749 več kot leta 2015, so pojasnili za STA. Letos so do 19. julija ugotovili 1195 kršitev oziroma 54 manj kot v enakem obdobju lani. Največ kršitev so lani ugotovili v gradbeništvu (336), gostinstvu (188) ter v dejavnosti prometa in skladiščenja (121). Nadzor izvajajo tako v zasebnem kot javnem sektorju.
Konec minulega leta je inšpektorat opravil tudi usmerjeno akcijo nadzora. Opravili so 701 inšpekcijski pregled in pri tem ugotovili 151 kršitev, od katerih se jih je 93 nanašalo na del zakona, ki določa izplačilo regresa do prvega julija.
Ker kljub pozitivnim gospodarskim trendom v državi število ugotovljenih kršitev glede izplačevanja regresa po navedbah inšpektorata še vedno močno izstopa, inšpektorji usmerjeno akcijo nadzora izvajajo tudi v tem obdobju. "Namen akcije je opozarjanje delodajalcev, da je izplačilo regresa neodtujljiva pravica delavcev," so poudarili.
