Direktiva, znana pod nazivom Mifid 2, in spremljajoča uredba sta bili po usklajevanjih med Evropskim parlamentom in Svetom EU, ki združuje članice povezave, dokončno sprejeti 15. maja 2014, nadgrajujeta pa obstoječa pravila na trgu finančnih instrumentov.
Njun namen je povečanje konkurenčnosti trgov finančnih instrumentov v EU z oblikovanjem enotnega trga za investicijske storitve in posle ter sočasno zagotavljanje visoke stopnje varstva vlagateljev pri vlaganju v finančne instrumente.
Unija želi z zakonodajnim paketom preprečiti morebitno ponovitev visoko tveganih špekulativnih poslov, ki so leta 2008 zamajali finančni sektor, to pa je pozneje vodilo v finančno in gospodarsko krizo. Ta se je najbolj poznala v ZDA in Evropi.
S ciljem, da bi finančni trgi v EU postali bolj učinkoviti, odporni in pregledni, direktiva in uredba po pojasnilih evropskega regulatorja kapitalskega trga Esma in slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) uvajata vrsto sprememb.
Vpeljujejo se zahteve po preglednosti in poročanju za večji nabor finančnih instrumentov, za v preteklosti nepregledne in kompleksne izvedene finančne instrumente bo veljala obveznost trgovanja na organiziranem trgu, za vsa mesta trgovanja bo po novem veljala enaka obravnava, poleg organiziranega trga še za večstranske sisteme trgovanja in različne organizirane trgovalne sisteme.
Zagotavlja se tudi nediskriminatoren dostop do različnih mest trgovanja in centralnih nasprotnih strank. To so klirinške hiše oziroma zasebne finančne institucije, ki delujejo kot posrednik med dvema stranema pri poslih s finančnimi instrumenti.
Nove so strožje zahteve za investicijske družbe in različna mesta trgovanja, ki se nanašajo na algoritmično in visokofrekvenčno trgovanje, vzpostavljajo se trgi za mala in srednja podjetja, večje bodo po novem pristojnosti nadzornih organov, poenotene pa bodo tudi sankcije.
Z novimi pravili naj bi zmanjšali obseg mest prikritega in nepreglednega trgovanja ter transakcij prek prostega trga (over the counter).
Zakonodajna dokumenta bosta po napovedih z ukrepi, kot so omejitev provizije, pogoji za opravljanje storitev investicijskega svetovanja, strožje organizacijske zahteve za oblikovanje in posredovanje finančnih produktov, pooblastila za poseganje v finančne produkte in razkritje provizij ter drugih stroškov, povečala tudi varstvo vlagateljev.
Na podlagi direktive in uredbe je Esma že pripravila regulativne in izvedbene tehnične standarde ter smernice za čim večjo enotnost pri izvajanju zakonodaje. Na izvajanje novih pravil se pripravlja tudi ATVP.
Medtem ko bo uredba začela veljati neposredno, pa morajo države določila direktive še prenesti v nacionalne zakonodaje. Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da bo Slovenija to storila z novim zakonom o trgu finančnih instrumentov. Priprava potrebnih zakonodajnih sprememb je po pojasnilih ministrstva presegla načrtovani obseg in časovni okvir, saj je področje, ki ga bo novi zakon urejal, občutno širše od prvotnih predvidevanj.
Poleg omenjenih direktive in uredbe bo zakon tako v pravni red prenesel med drugim še delegirano direktivo Evropske komisije o zaščiti finančnih instrumentov in sredstev strank, uredil izvajanje številnih drugih povezanih delegiranih aktov komisije ter podrobneje uredil sistem jamstva za terjatve vlagateljev.
Predlog novega zakona je bil novembra in decembra v medresorskem usklajevanju, vlada pa naj bi ga po predvidevanjih sprejela januarja. To bi omogočilo njegovo sprejetje v DZ aprila. Za nemoteno izvajanje omenjene evropske uredbe je vlada na zadnji lanski seji že sprejela uredbo o njenem izvajanju.
