Filetti jo je podpisal kot predstavnik predsedujoče EU Malte, ob podpisu pa je bil navzoč tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, so sporočili iz Sveta Evrope.
Kot so dodali, pomeni podpis istanbulske konvencije močan politični signal vseh 28 članic EU o pristopu h konvenciji. Njen podpis pomeni prvi korak v procesu pristopa EU in kaže na priznanje EU pomena konvencije, ki postavlja globalne norme na področju boja proti nasilju nad ženskami in s tem krepi njen mednarodni pomen.
Konvencija je odprta za podpis od leta 2011. Doslej jo je ratificiralo 23 držav, med njimi 14 članic EU, tudi Slovenija. Ostalih 14 članic unije jo je podpisalo, so še sporočili iz SE.
Komisarka Jourova je v skupni izjavi s prvim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom ob podpisu poudarila, da je vsaka tretja ženska v Evropi vsaj enkrat v svojem življenju izkusila nasilje in da je nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic in kruta oblika diskriminacije.
Sklep Sveta EU o podpisu istanbulske konvencije sta izpostavila kot pomemben korak, s katerim EU skupaj s svojimi državami članicami postaja polnopravna pogodbenica konvencije, prvega zavezujočega in celovitega mednarodnega instrumenta v Evropi, ki obravnava nasilje nad ženskami.
"Istanbulska konvencija bo EU in njenim državam članicam omogočila, da razvijejo in okrepijo preprečevanje, pregon in odpravo nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja v družini", sta zapisala. "Podpis konvencije pomeni pomembno politično sporočilo v letošnjem letu, ki ga je komisija posvetila boju proti nasilju nad ženskami: EU je zavezana odpravi nasilja nad ženskami," sta izpostavila, so sporočili iz Bruslja.
Istanbulska konvencija Sveta Evrope je najbolj celovita mednarodna pogodba o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Priznava, da je nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic. Njen cilj je odprava nasilja nad ženskami z ukrepi za njegovo preprečevanje ter z ukrepi za zaščito žrtev in pregon storilcev.
