"Ker DZ še ni sprejel takšne odločitve, škodljive posledice, ki jih zatrjuje predlagatelj, še ne morejo nastati. Predlagatelj ni izkazal možnosti nastanka škodljivih posledic v času, ko DZ še ni sprejel odločitve iz drugega odstavka 10.a člena zakona o tujcih. Ob morebitnih spremenjenih okoliščinah na področju migracij in ob sprejetju odločitve DZ iz drugega odstavka 10.a člena lahko ustavno sodišče na ponovni predlog predlagatelja oceni, ali so izpolnjeni pogoji za zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe," piše v sklepu.
Zato je ustavno sodišče predlog predlagatelja zavrnilo in sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. O odločitvi danes poročata Dnevnik in Večer. Pri varuhu so za Dnevnik pojasnili, da so pričakovali tako odločitev in jo sprejemajo. Pozdravili pa so odločitev za absolutno prednostno obravnavo zahteve za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zakona o tujcih.
Varuhinja je namreč ob zahtevi za oceno ustavnosti 10. b člena zakona o tujcih predlagala tudi zadržanje izvajanja omenjenega člena. Po mnenju Nussdorferjeve, ki je zahtevo na ustavno sodišče vložila 19. aprila, je neustaven 10.b člen zakona o tujcih, ki predstavlja "oblastno ravnanje", v katerem varuh vidi številna neskladja s slovensko ustavo, med drugim tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.
Določba opredeljuje ukrep, ki ga lahko DZ sproži v primeru zaostrenih migracijskih razmer. V zakon o tujcih pa je to določbo vnesla novela, ki jo je državni zbor sprejel 26. januarja, veljati pa je začela 4. februarja.
Člen 10.b tako predvideva, da v primeru aktivacije ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva besedilo novele.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.
