Florjančič je v predstavitvi letnega poročila pojasnil, da je pozitivna ocena za leto 2016 posledica "umirjenega" obvladovanja prejetih novih zadev na sodiščih, zniževanja števila nerešenih zadev in odzivne sposobnosti sodstva na sistemske spremembe. Težava ostaja v velikem deležu nerešenih pomembnih zadev.
Večina sodišč je po besedah Florjančiča v letu 2016 obvladovala število prejetih novih zadev. Pričakovani čas rešitve zadev se je v sodstvu glede na leto 2015 skrajšal za 0,4 meseca. Povprečna starost nerešenih zadev glede na datum prvega prejema se je zmanjšala za 0,9 meseca. Povprečni čas rešitve zadev se je skrajšal za 0,8 meseca.
Konec lanskega leta je ostalo nerešenih nekaj več kot 21.000 zadev, starejših od pet let (v letu 2015 več kot 27.000 zadev), od tega dobrih 4000 pomembnejših. Prav tako je konec leta 2016 ostalo nerešenih 4100 zadev, starejših od deset let (v letu 2015 več kot 5000). Kar 70 odstotkov nerešenih zadev, starejših od pet let, in 81 odstotkov nerešenih zadev, starejših od deset let, so predstavljale izvršilne zadeve.
Florjančič je opozoril, da se je nadaljeval trend zniževanja števila sodnikov na 100.000 prebivalcev s 44,3 konec leta 2015 na 43,6 konec leta 2016. Kljub znižanju je Slovenija še vedno država z visokim deležem sodnikov, takoj za Luksemburgom in Hrvaško. Po njegovih besedah je cilj 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev.
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča se žal uresničujejo opozorila glede poglabljanja generacijske vrzeli med sodniki v starostnem razredu od 31 do 40 let na eni strani in od 61 do 70 let na drugi strani. Kot je dejal Florjančič, zdajšnji trendi kažejo, da ob nespremenjenih razmerah novih imenovanj v sodniško funkcijo leta 2020 skoraj ne bo več sodnikov, starih 40 let ali manj.
Gre za negativne trende, ki bodo po navedbah vrhovnega sodišča ob odsotnosti ustreznega ukrepanja že srednjeročno pripeljali do starostnih neravnovesij med sodniško generacijo, še posebej ob jasni politiki zmanjševanja deleža sodnikov na 100.000 prebivalcev. Florjančič rešitev vidi tudi v "ciljno usmerjenem usposabljanju za sodniški poklic".
V strukturi nerešenih zadev v letu 2016 pomembnejše zadeve predstavljajo 47 odstotkov (v letu 2015 39 odstotkov). To po navedbah vrhovnega sodišča dokazuje, da se struktura nerešenih zadev spreminja in da se druge, kamor sodijo predvsem zemljiškoknjižne pa tudi izvršilne zadeve, rešujejo hitreje.
Glede kazalnikov reševanja predvsem pomembnejših zadev je Florjančič izpostavil, da trendi stagnirajo oz. se pri posameznih kazalnikih slabšajo. Pričakovani čas rešitve zadeve se po stagnaciji v letu 2015 rahlo podaljšuje (za pol meseca), sorazmerno se rahlo podaljšuje starost nerešenih zadev glede na datum prvega prejema, medtem ko povprečni čas rešitve zadeve stagnira.
Razlogi so po mnenju vrhovnega sodišča tako znotraj kot tudi zunaj sodstva. Florjančič velik delež nerešenih pomembnih zadev vidi predvsem kot posledico manjšega števila sodnikov in spremembe strukture nerešenih zadev, med katerimi je večje število zahtevnejših zadev, ki terjajo poglobljeno obravnavo.
Vrhovno sodišče je zato v oceni izvajanja sodne oblasti v letu 2016 še posebej opozorilo na povečan delež nerešenih pomembnejših zadev in izjemno povečevanje števila prejetih zadev na specializiranih oddelkih sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.
Florjančič je tudi izpostavil, da je Slovenija v vrhu med državami članicami Evropske unije po številu vseh nekazenskih zadev na 100 prebivalcev. Pri zadevah, ki vključujejo tako izvršilne kot zemljiškoknjižne zadeve, je na drugem mestu, če pa se šteje le civilne in gospodarske pravdne zadeve, pa je glede števila novih zadev na desetem mestu.
Vrhovno sodišče po Florjančičevih besedah intenzivno spremlja stališča tako strokovne kot splošne javnosti. Kljub temu, da se objektivno merljivi kazalniki delovanja slovenskega sodstva konstantno izboljšujejo in da se uvrstitev Slovenije v zadnjih letih v primerjavi z ostalimi evropskimi državami praktično na vseh področjih popravlja, javnost tega premika ne zazna, je opozoril.
V letu 2017 Florjančič pričakuje nadaljevanje trendov zmanjševanja števila sodnikov na civilnem in tudi na prekrškovnem področju, in to tako na prvostopenjskih kot tudi na višjih sodiščih. Prav tako si obeta zmanjševanje števila prejetih in posledično tudi rešenih zadev. Pričakuje pa, da se bo število nerešenih zadev in tudi njihov čas reševanja ob pogojih umiril oz. celo nekoliko podaljšal.
Glavni izziv sodstva je po besedah Florjančiča področje kakovosti. Veliko oviro pri tem vidi tudi v neustreznih prostorskih pogojih. Zato je izrazil željo po okrepitvi sodelovanja z ministrstvom za pravosodje pri njegovi zakonodajni dejavnosti. Obenem pričakuje, da bo ministrstvo v večji meri prisluhnilo pripombam sodstva. Pozval je k opredelitvi dolgoročnega reševanja prostorske stiske in k preudarni reorganizaciji mreže sodišč.
Sicer je vrhovno sodišče letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2016 že poslalo v državni zbor.
