Pri projektu bodo sodelovali Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Finska, Francija, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Pričakuje se, da se jim bo pridružilo še več držav.
Te države so o nameri obvestile institucije EU. Zdaj se bodo na podlagi zadnjega kompromisnega besedila iz januarja letos začela pogajanja v novem okviru, ki naj bi bila po načrtih malteškega predsedstva končana junija.
Evropsko javno tožilstvo bo po načrtih pristojno za pregon kaznivih dejanj proti finančnim interesom EU, opredeljenim v predlogu direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom unije.
To je peti primer, ko se je skupina članic odločila za okrepljeno sodelovanje na nekem področju v okviru pogodb EU, ko preboja sicer ni bilo mogoče doseči zaradi nasprotovanja nekaterih članic.
Okrepljeno sodelovanje so članice prvič zagnale leta 2010 na področju čezmejnih razvez, nato so na ta način uvedle evropski patent. Skupina držav se ga trudi vzpostaviti tudi na področju spornega davka na finančne transakcije. Četrti primer so čezmejna premoženjska razmerja med zakonci ali partnerji.
O okrepljenem sodelovanju se govori tudi v primeru schengna in evra, vendar v teh dveh primerih ne gre za projekt na podlagi pogodb EU.
Mehanizem okrepljenega sodelovanja je prišel v ospredje pozornosti ob oživitvi razprave o Evropi več hitrosti ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe, ki je ob sprožitvi ločitvenega postopka med Veliko Britanijo in unijo spodbudila premislek o prihodnosti 27 članic.
Pričakuje se, da bo mehanizem okrepljenega sodelovanja v prihodnje uporabljen vse pogosteje. Omenja se možnost, da bi se članice zanj odločile pri vzpostavljanju stalnega strukturiranega sodelovanja na področju obrambne politike.
Okrepljeno sodelovanje je mogoče, če se zanj odloči najmanj devet članic. Namen je preprečiti paralizo, če nek predlog blokira posamezna članica ali manjša skupina članic. Ne omogoča pa razširitev pristojnosti izven pogodb EU.
