Prva resolucija, ki sta jo pripravila Italijanka Mercedes Bresso (S&D) in Nemec Elmar Brok (EPP), se osredotoča na izkoriščanje potenciala Lizbonske pogodbe in prinaša vrsto predlogov. Poslanci med drugim predlagajo, naj se Evropski svet preoblikuje v resnični zakonodajni dom, njegove sestave pa v pripravljalne organe za enotno zakonodajno sejo sveta, odprto za javnost, podobno kot velja za odbore Parlamenta.
V resoluciji, ki so sprejeli s 329 glasovi za, 223 proti in 83 vzdržanimi glasovi, predlagajo tudi, da bi vsaka država članica za mesto komisarja imenovala vsaj tri kandidate obeh spolov. Svet bi moral po mnenju evroposlancev, kadar evropski pogodbi omogočata, glasovati samo s kvalificirano večino, da bi se izognili blokadi zakonodajnih predlogov in pospešili postopek sprejemanja zakonodaje.
"EU ne rabi populistične revolucije, ampak mir, hkrati pa se mora prilagajati potrebam našega časa: spopadanje z demokratičnimi izzivi, zagotavljanje socialne, fiskalne in okoljske zaščite državljanom, zagotavljanje varnosti v zaostrenem mednarodnem okolju in izpolnjevanje obveznosti do naših sosedov. Lizbonska pogodba daje za vse to veliko orodij, ki jih še nismo uporabili," je dejala Mercedes Bresso.
"Državljani od EU pričakujejo rešitve in so jezni, ker jih ne dobijo. To je še posebej očitno v času številnih izzivov in te probleme lahko rešujemo samo skupaj," je poudaril Brok.
V drugi resoluciji, ki jo je pripravil Belgijec Guy Verhofstadt (Alde), se zavzemajo razširitev nabora mehanizmov delovanja, ki jih rabi unija za uspešnejše gospodarsko upravljanje, učinkovitejšo zunanjo politiko, zagotavljanje temeljnih pravic in večjo preglednost.
Evroobmočje bi moralo dobiti skupnega finančnega ministra EU, ki bi bil odgovoren za oblikovanje in izvajanje skupne ekonomske politike unije, ki bi se financirala iz proračuna evroskupine, predlagajo poslanci, ki tudi menijo, da bi moral imeti Evropski parlament samo en sedež namesto sedanjih treh.
Prav tako predlagajo, da bi se morala Evropska komisija bistveno zmanjšati in imeti samo dva podpredsednika - zunanjega in finančnega ministra EU. Državljani bi morali imeti možnost neposrednega glasovanja za vodilne kandidate evropskih političnih strank za predsednika komisije, piše v resoluciji, ki jo je podprlo 283 poslancev, 269 jih bilo proti, 83 se jih v vzdržalo.
"Vprašanje, ki se postavlja, je kako naprej? Verjamem, da imamo lahko močno, učinkovito in cenjeno Evropsko unijo hkrati z dinamično demokracijo na lokalni in nacionalni ravni. Pravzaprav sem prepričan, ena brez druge ni mogoča," je dejal Verhofstadt.
Evropski parlament se v tretji resoluciji se zavzema za zbližanje članic evroobmočja na gospodarskem področju, da bi bile države s skupno valuto bolj odporne na zunanje pretrese. Strategija konvergence predvideva ločen proračun, ki bi ga financirale članice, sredstva pa bi bila na voljo ob jasnih pogojih.
Poslanci predlagajo, da bi fiskalno zmogljivost sestavljala evropski mehanizem za stabilnost (ESM) in posebna dodatno proračunska zmogljivost za evroobmočje. ESM bi se moral postopno spremeniti v evropski denarni sklad z zadostnimi zmogljivostmi posojanja in izposojanja ter jasno opredeljenimi pooblastili, da bi blažil asimetrične in simetrične pretrese.
Evropski parlament in nacionalni parlamenti bi morali imeti večjo vlogo v okviru za gospodarsko upravljanje, da bi se s tem povečala demokratična odgovornost. Z združitvijo položaja predsednika evroskupine in komisarja za gospodarske in finančne zadeve bi ta komisar postal finančni minister ter podpredsednik Evropske komisije, še piše v dokumentu.
Resolucija, ki sta jo pripravila Nemec Reimer Böge (EPP) in Francozinja Pervenche Beres (S&D), je bila sprejeta s 304 glasovi za, 255 proti in 68 vzdržanimi glasovi.
