Sodišče EU v sodbi med drugim navaja, da sporočila o bančništvu Evropske komisije iz avgusta 2013 niso zavezujoče za države članice. To ugotovitev so izpostavili v obeh stanovskih združenjih malih delničarjev, kjer so izpeljali, da bi takrat lahko vlada in Banka Slovenije predlagali drugačne rešitve. "To predstavlja argument, da je treba določila zakona o bančništvu šteti za neustavna," je ocenil odvetnik razlaščencev Miha Kunič.
V Banki Slovenije, kjer sicer menijo, da je Sodišče EU potrdilo njena dosedanja stališča, so pritrdili, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse članice EU, a izpostavili, da bi v primeru, da posamezna država pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov, v Bruslju takšne ukrepe po njihovem prepričanju utemeljeno zavrnili.
Sodišče EU pa je presodilo tudi, da je sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno. To pomeni, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU. To ugotovitev sodišča pa so v odzivih izpostavili zagovorniki izbrisa, tudi takratna premierka Alenka Bratušek: "Zame je odločitev Sodišča EU potrditev, da smo ravnali skladno s pravili Evropske komisije."
Tudi na ministrstvu za finance so sodbo Sodišča EU pozdravili. Čeprav se zavedajo, da bo imelo končno besedo ustavno sodišče, je Sodišče EU po njihovi oceni potrdilo, da so bili tedanji ukrepi skladni s pravom EU.
Še enkrat pa so na ministrstvu spomnili, da se je država konec 2013 v okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogrozit stabilnost finančnega sistema ali pa izvede dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil Evropske komisije. "Pristojne državne institucije so se odločile za slednjo pot," so navedli.
Sodišče je glede pogoja porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki z namenom, da komisija državno pomoči odobri, poudarilo, da je bilo sporočilo o bančništvu sprejeto na podlagi določbe pogodbe o delovanju EU. Ugotovilo je, da se izbrisani upniki ne bi smeli sklicevati na načelo varstva legitimnih pričakovanj, da se z ukrepom ni poseglo v njihovo lastninsko pravico, a da lahko sodelujejo le v višini, ki je nujno potrebna, da za izreden ukrep ni treba skupščinskih sklepov družbe ter da je zlasti v primeru bank zaradi nujnosti stabilnosti sistema javni interes pred zasebnim.
Sodišče EU sodeluje v sporu med državo in razlaščenimi imetniki podrejenih instrumentov v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje, ker se je nanj z vprašanji glede razlage prava EU obrnilo ustavno sodišče. To je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona o bančništvu začelo novembra 2014, a je postopek odločanja do predhodnega odločanja sodišča EU glede omenjenih vprašanj prekinilo.
Tako zagovorniki ukrepa (Banka Slovenije, državno pravobranilstvo, DZ in Evropska komisija) kot državni svet in izbrisani podrejeni upniki (številne družbe, zlasti zavarovalniške hiše, ter posamezniki, med njimi Tadej Kotnik, prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo zakona o bančništvu), ki izpodbijajo zakon, si odločitev ustavnega sodišča želijo čim prej.
Kot je poudaril Kunič, odločitev pričakujejo septembra oz. v začetku oktobra. "Sicer bomo morali v vmesnem obdobju vložiti odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice vrednostnih papirjev zaradi skorajšnjega izteka zastaralnih rokov," je spomnil še na eno odprto vprašanje, in sicer glede zastaralnih rokov, katerih večina se bo iztekla konec leta, ter tega, ali so imeli delničarji in podrejeni upniki na razpolago učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic.
Po zakonu o bančništvu, spremenjenem jeseni 2013 tik pred razlastitvijo delničarjev in izbrisom podrejenih obveznosti, lahko namreč tožbo proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu vloži samo prizadeta banka, ne pa tudi njeni delničarji in upniki.
Ustavno sodišče bo moralo presoditi, ali so bile z ukrepom razlastitev v saniranih in nato podržavljenih bankah kršene pravice oz. ali je bil poseg nesorazmeren. To bo moralo ugotoviti tudi, ali vlagatelji zaradi delitve bremena pri dokapitalizaciji bank niso utrpeli večjih izgub, kot bi jih sicer, če ne bi bilo državne pomoči - ker pa o ukrepih ne more soditi, pomeni, da bo morali presoditi o ustavnosti členov zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za te ukrepe.
Za rešitev tega vprašanja pa so po Kuničevem mnenju ključni izračuni, ki so tudi največji kamen spotike v sporu z Banko Slovenije. "A to ni vprašanje za presojo ustavnega sodišča, to je sekundarno vprašanje, ki se bo reševalo ločeno," je dejal in dodal, da se to rešuje na upravnih sodiščih.
Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.
Po nominalnih zneskih so z izbrisom obveznic največ izgubile Zavarovalnica Maribor in Triglav, država, Pokojninska družba A, Pozavarovalnica Sava, Skupna pokojninska družba, Modra zavarovalnica, Lon, Adriatic Slovenica, Kapitalska družba, NKBM in Loterija Slovenije, je na podlagi podatkov KDD, družb in lastnih izračunov navajal časnik Delo.
Med posamezniki pa so po navedbah časnika z razlastitvijo največ izgubili največji slovenski hmeljar Jožef Čas, nekdanji šef Banke Zasavje Zdenko Fritz, nekdanji predsednik uprave Delamarisa in sedanji direktor družbe Riba Vojko Maver, zakonca Marija in Igor Karlovšek, podjetnik Marko Golob in kolumist Financ Tadej Kotnik, ki je zakon o bančništvu prvi vložil v ustavno presojo.
Sodba Sodišča EU je sicer odmevala tudi širše. Vlagatelji so namreč v njej iskali znake glede poti reševanja italijanskih bank v prihodnjih mesecih. Italijanske banke namreč bremeni velik obseg slabih posojil, ki po ocenah dosega okoli 360 milijard evrov, v Rimu pa se želijo pri nadaljnjih ukrepih za kapitalsko krepitev bank v največji možni meri ogniti politično zelo občutljivi udeležbi delničarjev in upnikov.
Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je izpostavila pomen sodbe, ker ta pravi, da se z udeležbo delničarjev in upnikov znižajo stroški za davkoplačevalce, hkrati pa to ne izkrivlja konkurence v tolikšni meri, kot bi jo lahko sicer. "Pomembno je, da države vedo, kako bo komisija ravnala v določeni situaciji, da bodo bolj zanesljivo vedele, kakšna bo odločitev komisije glede določene državne pomoči," je dejala.
Vestagerjeva je sicer zagotovila, da sodba Sodišča EU ne bo vplivala na pogovore med Brusljem in Rimom. Dogovor v teh pogovorih, "ki potekajo ves čas", je po njenih besedah precej blizu. Ni pa želela opredeliti roka za končni dogovor. "To je vedno zapleteno, veste, število detajlov je preprosto neverjetno," je pojasnila.
