Kot je za STA pojasnila preiskovalna novinarka Dela Anuška Delić, ki je sodelovala pri projektu razkrivanja Panamskih dokumentov, se je v dokumentih ujelo "par večjih rib, nekaj srednjih in veliko malih" iz Slovenije. Objavljanje novinarsko preverjenih zgodb pa bo trajalo "še kar nekaj časa", je napovedala.
Delo je danes razkrilo boksarja Zavca, ki je imel oz. še ima podjetje ABC Agency na karibskem otoku Angvila, ki ne pozna davkov. Podjetju v Angvili, ustanovljenem leta 2014, naj bi "prodal" lastno podjetje v Sloveniji Boksing, ki je bila nato izbrisana iz slovenskega poslovnega registra, in nepremičnino, nato je slednjo "prodal" nazaj svojemu novemu slovenskemu podjetju ITNDZ.
Zavec je ustanovitev podjetja na Angvili izpeljal prek podjetja UPC Svetovalna skupina, ki je dejansko posrednik do panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca. To podjetje je po ugotovitvah skupine mednarodnih preiskovalnih novinarjev bogatim strankam pomagalo skrivati denar v davčni oazi - v mrežo se je med drugim ujelo več kot sto svetovnih politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij.
Kot je danes za STA pojasnil Zavec, denarja nikoli ni skrival, prav tako nikoli ni utajeval davkov. "Osebno sem miren, ker vem, da nisem naredil nič narobe. Kdorkoli najde v članku danes v Delu, da sem karkoli naredil narobe ali imel kakršnokoli transakcijo ... mi zdaj mešamo koruzo in moko, to nima nič skupnega z utajo davkov," je dejal.
"Čakam, da se stvari umirijo, potem bom razložil stvari, saj se mi zdaj zdi vse skupaj neprimerno in neproduktivno, da karkoli razlagam, zaradi tega, ker tisti, ki si mislijo, naj si mislijo, tisti, ki pa me poznajo, pa tako vedo, kakšno je dejstvo," je poudaril Zavec in dodal: "Nimam podjetja, ne transakcij, ne na Panami, ne na Angvili. Da podjetje obstaja, ampak ne posluje in to pomeni, da nisem naredil čisto nič narobe."
Delićeva je sicer pojasnila, da jih je pri zgodbah vodil javni interes. "Preverili smo vsa imena, ki so se pojavila v dokumentih. Če smo ugotovili, da je nekdo imel kake dolgove do državnih bank, da je davčni dolžnik, da je lastnik podjetja, katerega obveznosti so pristale na DUTB, potem smo se mu posvetili. Ali pa če je bil recimo kriminalec, pravnomočno obsojen ipd."
"Druga raven je bila, ali smo sploh lahko ugotovili, kdo je ta oseba in kaj to podjetje počne. V teh dokumentih so namreč zelo različne informacije. Ponekod jih je več, ponekod manj. Ponekod smo imeli samo ime in priimek ter ime podjetja. In če nismo uspeli ugotoviti, kdo sploh je ta oseba in kakšno vlogo ima, potem nismo imeli zgodbe. Kar smo pripravili in kar še pripravljamo, je tisto, kar smo lahko v skladu z novinarskimi standardi obdelali in gre za zgodbe, v katerih je javni interes," je zatrdila.
Panamski dokumenti so po opozorilih strokovnjakov razkrili poslovanje offshore podjetij v zadnjih 40 letih, vsi posli prek njih pa niso nujno nezakoniti. "Danes so povsem drugi časi," sta v ponedeljek zvečer za TV Slovenija zagotovila Peter Jenko s Fursa in davčni svetovalec Ivan Simič, izigravanje sistema pa je treba reševati z globalnimi rešitvami.
Jenko je medtem poudaril tudi, da bi bilo napačno, če bi na podlagi tega razkritja sodili o današnjem stanju. V zadnjih desetih letih je po njegovem prišlo do velikega preskoka, tako na širšem mednarodnem področju kot na področju EU. A je opozoril, da gre za "globalen problem, ki ga je treba reševati z globalnimi rešitvami".
"Prav je, da pride do takšnih razkritij, toda hkrati ne smemo stigmatizirati podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah na povsem legitimen način," pa je za Dnevnik opozoril davčni svetovalec Darko Končan. Po njegovem je treba razlikovati tudi med davčnimi rezidenti in državljani Slovenije. "Med 74 primeri, ki se navezujejo na Slovenijo, so zagotovo vsi naši državljani, verjetno pa niso vsi tudi davčni rezidenti, kar pomeni, da vsem ni treba plačevati davkov v Sloveniji," je še poudaril.
Razkritje Panamskih dokumentov o poslovanju v davčnih oazah je razvnelo tudi slovenske politike. V ZL so napovedali, da bodo vložili zahtevo za nujno sejo odborov za finance in monetarno politiko ter za pravosodje, na kateri bi govorili o problematiki izogibanja davčnim obveznostim in o implikacijah afere #PanamaPapers v Sloveniji.
Afera Panamski dokumenti duhove buri tudi drugod po svetu in ima tudi že prve politične posledice. Na Islandiji je odstopil tamkajšnji premier Sigmundur David Gunnlaugsson, ki se je znašel pod pritiski, naj odstopi, ko se je po razkritju dogajanja v svetu globalnega kriminala in korupcije v okviru projekta Panamski dokumenti izvedelo, da je skupaj s soprogo Anno Sigurlaug Palsdottil imel podjetje na Britanskih deviških otokih, ki jih sicer številni označujejo za davčno oazo.
V Franciji buri duhove razkritje, da so sodelavci voditeljice francoske desničarske voditeljice Marine Le Pen vzpostavili "sofisticiran sistem v davčnih oazah" za skrivanje denarja. Cilj sistema, v katerem je denar krožil preko Hongkonga, Singapurja, Britanskih deviških otokov in Paname, je bil, "kako denar preko slamnatih podjetij in lažnih računov spraviti iz Francije in se izogniti francoskim organom za pregon pranja denarja.
V Veliki Britaniji je opozicija pozvala k ukrepanju, ker je zdaj prišlo na dan, da je zdaj že pokojni oče britanskega premierja Davida Camerona, Ian na Bahamih vzpostavil sklad, da se je tako izognil plačilu davkov v Veliki Britaniji. V Londonu so poudarili, da Cameron naj ne bi imel nobenega lastniškega deleža v tem skladu.
