Projekt je nastal na temelju notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca, ki jih je od anonimnega vira pridobil Süddeutsche Zeitung, z uredništvi več kot 100 drugih medijskih partnerjev vključno s slovenskim Delom pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Pri tem je sodelovalo 376 novinarjev iz 76 držav.
Dokumenti izvirajo iz malo znane, vendar vplivne panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki ima podružnice v Hongkongu, Miamiju, Zürichu in več kakor 35 drugih krajih po svetu. Družba je ena od najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb - oblik podjetniškega poslovanja, s katerim je mogoče prikriti lastništvo premoženja.
Razkriti dokumenti odvetniške družbe vsebujejo informacije o 214.488 poslovnih subjektih s sedežem v tujini, ki so povezani z ljudmi v več kakor 200 državah in ozemljih. Slovenci in nekateri drugi so po podatkih Dela doslej preko UPC Svetovalne skupine registrirali najmanj 17 podjetij v davčnih oazah.
Od tega so bila vsa ta podjetja razen enega ustanovljena na britanskih Deviških otokih, na Angvili, otoku v karibskem morju, ki je uradno del britanskega čezmorskega ozemlja. Značilnost angvilske jurisdikcije je, da tam tako rekoč ni davkov - ne za rezidente ne za nerezidente -, torej ni davkov na prihodke, dobiček, kapital, dediščino ali karkoli drugega, kar bi "obremenjevalo" posameznika ali gospodarsko družbo.
Na svetovni ravni se je medtem v Panamske dokumente med drugim ujelo tudi 140 politikov iz več kot 50 držav. Med imeni se skrivajo bolj pa tudi manj pričakovani obrazi - od družine pakistanskega premierja Navaza Šarifa, ukrajinskega predsednika Petra Porošenka do islandskega premierja Sigmundurja Gunnlaugssona.
Svoje premoženje so v davčnih oazah skrivale tudi družine vidnih predstavnikov kitajskih oblasti, med drugim predsednika Xi Jinpinga.
Preko sodelavcev in prijateljev, kot sta brata Arkadij in Boris Rotenberg ter Sergej Roldugin, so dokumenti zajeli ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kot je poročalo Delo, naj bi Putinovi sodelavci na skrivaj prenesli kar dve milijardi dolarjev prek bank in skrivnih podjetij.
Razkritje je naletelo na ogorčen odziv Moskve, ki v dokumentih vidi zaroto proti predsedniku, pri pripravi poročila pa naj bi pomagali celo nekdanji agenti ameriške obveščevalne agencije Cia.
Če povezave ruskega predsednika niso presenetljive, pa to toliko bolj velja za ključne islandske politike, ob omenjenem Gunnlaugssonu sta se v dokumentih znašla še finančni minister Bjarni Benediktsson in notranji minister Olöf Nordal.
Gunnlaugsson, nekdanji novinar in radijska osebnost, je bil med vidnejšimi nasprotniki reševanja bank po finančni krizi leta 2008. Pred tremi leti je z 38 leti postal najmlajši premier otoške državice, a v dokumentih Mossack Fonsece so na površje priplavali okostnjaki, povezani z bankami. Z ženo Anno Sigurlaug Palsdottir sta obvladovala podjetje Wintris Inc. na Britanskih Deviških otokih, ki je imelo v lasti za skoraj štiri milijone dolarjev obveznic treh največjih islandskih bank.
Zaradi razkritja mu ta teden grozi nezaupnica, a ne namerava odstopiti. "Zaradi te zadeve nisem razmišljal o odstopu in tudi ne bom," je poudaril.
V panamsko mrežo se je ujel tudi ukrajinski predsednik Porošenko, tesen partner EU, ki je zanikal, da bi ravnal nezakonito. "Verjetno sem prvi visoki predstavnik Ukrajine, ki v skladu z ukrajinskim in mednarodnim zasebnim pravom prijavlja premoženje, plačuje davke in resno obravnava konflikt interesov," je sporočil na Facebooku. V Evropski komisiji so se na omembo Porošenka v dokumentih odzvali zadržano, češ da zelo strukturiran odnos EU in Ukrajine temelji na konkretnih merilih, tudi glede korupcije.
Kot je še pisalo Delo, je v dokumentih najti tudi ime Ian Cameron, očeta britanskega premierja Davida Camerona. Oče premierja, ki je leta 2013 pozval britanska čezmorska ozemlja, naj mu pomagajo pri zatiranju davčnih utaj, je bil stranka Mossack Fonsece. Ta je njegov investicijski sklad Blairmore Holdings Inc. obvarovala pred plačilom britanskih davkov.
Na vprašanje, ali imajo člani Cameronove družine denar spravljen v skladih, ki jih je ustanovil premierjev oče, je Cameronova tiskovna predstavnica odgovorila, da gre "za zasebno zadevo".
V afero je vpletena tudi soproga evropskega komisarja za podnebno ukrepanje Miguela Ariasa Caneteja. V Evropski komisiji so komisarju stopili v bran in zagotovili, da je deloval v skladu s pravili.
Nekoliko drugačen odziv je medtem prišel iz Francije, kjer je francoski predsednik Francois Hollande obljubil preiskavo in sodne postopke.
Da niso pokvarjeni le politiki, medtem dokazujejo podatki, da so iskalci davčnih oaz tudi športniki, predvsem nogometaši na čelu z argentinskim zvezdnikom Lionelom Messijem in Michelom Platinijem.
Na seznamu je skupaj okrog 20 sedanjih in nekdanjih nogometašev iz najbolj znanih klubov, kot so Barcelona, Manchester United in Real Madrid, ter lastniki vsaj 20 velikih nogometnih klubov, tudi Milana in Boce Juniors.
V Sloveniji zadeva še ne odmeva pretirano, saj Delo načrtuje razkrivanje imen s seznama Mossack Fonseca v prihodnjih dneh. Objavo pa je že pozdravil Transparency International (TI) Slovenia.
Kot je poudaril generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria, dokumenti razkrivajo, da se države "še vedno premalo intenzivno spopadajo s finančnimi malverzacijami". Takšna nezakonita in neetična ravnanja so nedopustna, zato je nujno, da se sprožijo korenite preiskave, voditelji pa naj zakrpajo sistemske pomanjkljivosti, so v organizaciji zapisali v sporočilu za javnost.
Na ministrstvu za finance so ob razkritju afere poudarili, da je v boju proti davčnim goljufijam in neizpolnjevanju davčnih obveznosti ključno sodelovanje med državami. Povedali so tudi, da sta z odlivi sredstev v davčne oaze povezana dva projekta nadzora Finančne uprave RS (Furs) - davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja.
V prvem primeru je Furs od leta 2011 do leta 2015 opravil 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 milijonov evrov dodatnih obveznosti, v primeru prijav premoženja pa so od leta 2009 do leta 2015 opravili 377 nadzorov in odmerili za 62,4 milijona evrov dodatnih obveznosti.
