Novela ZASP-G v skladu in po zahtevi Direktive 2012/28/EU na novo uzakonja institut osirotelih del. Osirotelo delo je delo, katerega avtorjev tudi po skrbnem iskanju ni bilo mogoče najti ali opredeliti (1), je varovano z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) (2) in je bilo prvič izdano v državi članici Evropske unije oziroma prvič priobčeno javnosti, če ni bilo izdano [a] ali delo, ki v državi članici Evropske unije ni bilo nikoli izdano ali priobčeno javnosti, če ga je arhiv, muzej, izobraževalna ustanova, ustanova filmske ali avdio dediščine oziroma javna RTV-organizacija s soglasjem avtorja objavil(-a) in je mogoče upravičeno domnevati, da avtor ne nasprotuje prostemu reproduciranju in dajanju na voljo tega dela [b] (3) (1. odst. 50.b člena).
Pri tem velja opomniti, da je za osirotelo delo mogoče šteti le:
- knjigo, revijo, časopis, drugo besedilo, avdiovizualno delo, fonogram in drugo avtorsko delo, ki je njihov sestavni del ali je vanje vključeno, iz zbirk javno dostopnih arhivov, knjižnic, muzejev, izobraževalnih ustanov ali ustanov filmske ali avdio dediščine in
- avdiovizualno delo, fonogram in drugo avtorsko delo, ki je njihov sestavi del ali je vanje vključeno, ki ga je ustvarila javna RTV-organizacija do vključno 31. decembra 2002 (rok določa omenjena direktiva z namenom omejitve osirotelih del v prihodnosti) ali je bilo do tega datuma ustvarjeno po njenem naročilu za izključno uporabo te ali druge javne RTV-organizacije v koprodukciji in se nahaja v njenih arhivih (2. odst. 50.b člena).
Glede na navedeno poudarimo, da glasbeno delo kot samostojno avtorsko delo, ne more šteti za osirotelo delo.
V primeru, da ima avtorsko delo več avtorjev, je delo mogoče šteti za osirotelo, če ni bilo mogoče najti ali opredeliti nobenega avtorja ali pa so bili najdeni in opredeljeni le določeni avtorji. ki so dovolili uporabo dela kot osirotelega dela (3. odst. 50.b člena).
Pomemben element osirotelega dela je tudi skrbno iskanje avtorjev. Slednje se izvede v dobri veri pred uporabo dela, pri tem pa je treba zmeraj pregledati vsaj vire, ki jih navaja priloga novele (kot primer vira naj navedemo »obvezni izvod«) - 50.c člen. O teh skrbnih iskanjih se vodijo evidence (50.č člen).
Opredelitev osirotelega dela je ključna za njegovo uporabo. Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, izobraževalne ustanove, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV-organizacije lahko namreč za izvajanje nalog v javnem interesu (še posebej za ohranjanje in obnovo njihovih zbirk ter zagotovitev kulturnega in izobraževalnega dostopa do njih) osirotelo delo iz svojih zbirk prosto dajo na voljo javnosti in ga prosto reproducirajo za njegovo digitalizacijo, razpolaganje, označevanje, kategoriziranje, ohranjanje ali obnavljanje (1. odst. 50.a člena). S tem se želi omogočiti uporabo nedostopnih vsebin. Prihodki, ki nastanejo iz tega naslova, se lahko porabijo izključno za kritje stroškov reproduciranja in dajanja na voljo javnosti (2. odst. 50.a člena).
Avtorskemu delu preneha status osirotelega dela v primeru, da je njegov avtor najden ali opredeljen, pri čemer zgoraj opredeljeni subjekti, ki so dotično delo prosto dali na razpolago javnosti in ga reproducirali, to delo prenehajo uporabljati (1. odst. 50.d člena). Avtor osirotelega dela pa ima pravico do pravičnega nadomestila za dotedanjo uporabo svojega dela (2. odst. 50.d člena).
Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji ter izobraževalne ustanove lahko za raziskovalne namene ali za namene individualnega pridobivanja znanja prosto priobčijo javnosti dela iz svojih zbirk po temu posebej namenjenih zaslonih, ki se nahajajo v njihovih prostorih, če s pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic ni določeno drugače (49.b člen).
Osrednja novost sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je torej v novem institutu osirotelih del, ki je bil v sekundarno pravo Evropske unije sprejet že leta 2012, v slovenski pravni red pa prenesen šele julija letos. Glavni namen novega instituta je zlasti v ohranjanju in razširjanju evropske in slovenske kulturne dediščine.
Pripravil: Patricij Maček
