c S

DZ na junijski seji tudi o spremembah volilne zakonodaje

08.06.2015 14:33 Ljubljana, 08. junija (STA) - DZ bo na redni seji, ki se bo začela prihodnji ponedeljek, med drugim opravili splošno razpravo o spremembah volilne zakonodaje, ki ureja pogoje kandidature za funkcije na lokalni in državni ravni. Razpravljali bodo tudi o predlogu poslancev SDS, ki bi spremenili pogoje za razrešitev in imenovanje generalnega državnega tožilca.

Potem ko je državni zbor na izredni seji minuli teden zavrnil paket volilnih zakonov, ki so jih predlagali v ZaAB, so poslanci SMC, DeSUS, SD in ZaAB vsebinsko uskladili nov predlog sprememb volilne zakonodaje, ki ureja pogoje kandidature za funkcije na lokalni in državni ravni. Po predlogu na volitvah ne bodo mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta.

Gre za predloge novel zakonov o državnem svetu, o vladi, o volitvah predsednika republike, o poslancih in o lokalnih volitvah. DZ bo o njih na junijski seji opravil splošno razpravo, je danes sklenil kolegij predsednika DZ, ki je določil dnevni red plenarne seje. Na predlog predsednika DZ Milana Brgleza bodo vse predloge obravnavali v okviru ene točke.

Poleg tega so predstavniki poslanskih skupin na junijsko sejo uvrstili tudi splošno razpravo o noveli zakona o tožilstvu, ki jo predlagajo v SDS in s katero bi možnost predlagati razrešitev in imenovanje generalnega državnega tožilca imela vlada in ne več Državnotožilski svet.

Na seji bodo poslanci opravili tudi splošno razpravo o vladni noveli zakona o prevzemih, ki prinaša možnost vrnitve glasovalnih pravic. Prav tako jih čaka splošna razprava o spremembah zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerimi želijo poslanci ZL in ZaAB zvišati cenzus za upravičenost do osnovnošolskega kosila. Splošna razprava bo tekla tudi o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim želijo v SDS zagotoviti, da se bo kmetom odmerila pokojnina glede na dejansko višino vplačanih prispevkov.

Kolegij predsednika DZ je danes tudi sklenil, da se šest zakonskih besedil, ki jih predlaga vlada, obravnava po nujnem postopku. Tudi ti predlogi bodo uvrščeni na junijsko sejo, če jih bodo matični odbori pravočasno pripravili.

Med njimi sta predloga zakona za izvršitev lanske sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu glede še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ter zakona o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov. Prav tako bo DZ po nujnem postopku sprejemal novelo zakona o izvrševanju proračunov, spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, spremembah zakona o cestah ter spremembah zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov.

Sicer pa poslance na naslednji redni seji čaka še obravnava novele zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki predstavlja pravno podlago za zbiranje podatkov v okviru prihajajočih rešitev eZdravja. Odločali bodo tudi o noveli zakona o trgovini, ki prinaša deregulacijo izobrazbenih pogojev za opravljanje poklicev trgovskega poslovodje in prodajalca.

Zakonodajno pot pa bo najverjetneje končal predlog zakona o enkratnem odpisu dolgov, s katerim bi po načrtih poslancev ZL najbolj zadolženim prebivalcem omogočili odpis neplačanih računov. Predlog je namreč matični odbor zavrnil, ne podpira pa ga niti vlada, ki pripravlja svojo rešitev te problematike.

Predstavniki poslanskih skupin so danes tudi sklenili, da bodo sedem zakonskih besedil obravnavali po skrajšanem postopku. Gre za novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah novelo zakona o vodah, novelo zakona o vojnih veteranih, novelo zakona o skladu kmetijskih zemljišč, novelo zakona o dohodnini ter novelo zakona o javnih skladih.

Te predloge bo DZ obravnaval na julijski seji. Kolegij predsednika DZ je v terminski program DZ za julij vključil tudi novelo zakona o fiskalnem pravilu, s katerim se bo določilo izvajanje te zahteve, predlani zapisane v ustavo. DZ bo za njegov sprejem potreboval vsaj dvotretjinsko večino.