V SDS so želeli s priporočilom pravosodno ministrstvo pozvati, naj opravi nadzor nad dodeljevanjem spisov na okrajnem, okrožnem in višjem sodišču v Ljubljani ter na vrhovnem sodišču. Ker je matični parlamentarni odbor pred dnevi priporočilo zavrnil, je DZ danes o njem zgolj opravil razpravo, ne pa tudi glasovanja.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je v imenu predlagateljev ponovil, da na vrhovnem sodišču poleg zakonitega poteka še vzporeden sistem dodeljevanja sodnih spisov. Prvi po njegovih besedah deluje med 8. in 15. uro, po 15. uri pa nastopi vzporedni sistem. Takrat točno določena vpisničarka pokliče na nižje sodišče in naroči dostavo točno določenega spisa, ki je nato dodeljen določenemu sodniku, je povedal Gorenak in pojasnil, da je bil na isti način med drugim dodeljen tudi spis v zadevi Patria.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare je očitke predlagateljev zavrnil. Po njegovi oceni je vrhovno sodišče pisno natančno pojasnilo, na kakšen način je bila omenjena zadeva dodeljena. Na podlagi teh pojasnil vlada meni, da so očitki nekonkretizirani in neutemeljeni, priporočilo pa nepotrebno.
Tudi po mnenju Ksenije Korenjak Kramar (SMC) so očitki o vzporednem sistemu dodeljevanja sodnih spisov pavšalni in neutemeljeni. V SMC ne vidijo razloga, da ne bi verjeli pojasnilom vrhovnega sodišča, ki je zatrdilo, da delujejo povsem zakonito.
Koalicija bo z zavračanjem priporočil SDS zgolj okrepila dvom o zakonitosti delovanja sodišča, pa meni poslanka SDS Anja Bah Žibert. Poudarila je, da morajo biti sodni spisi dodeljeni po načelu naravnega sodnika ravno zato, da ne bi prihajalo do zlorab, ob tem pa opozorila, da je na nepravilno dodelitev spisa opozoril tudi vrhovni sodnik Borivoj Rozman.
Da bi priporočila pomenila poseg v sodno vejo oblasti, pa je menila poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat. V DeSUS ne nasprotujejo temu, da se morebitne kršitve raziščejo in po potrebi sankcionirajo. Kljub temu pa se jim zdi nedopustno, da se delo sodstva kritizira na podlagi splošnih ocen, ki izhajajo iz enega samega konkretnega primera, je dejala.
Po mnenju Bojane Muršič (SD) pa je današnja seja nadaljevanje diskreditacije sodstva, in sicer z namenom zaščite predsednika SDS Janeza Janše. V SD pričakujejo nadaljevanje tovrstnih napadov vse do naslednjih razpisov za imenovanje vodstev vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva, je dejala Muršičeva.
Iva Dimic (NSi) se do priporočil ni posebej opredeljevala, je pa izpostavila izjemno nizko zaupanje javnosti v institucije pravne države ter zaskrbljujoče nizko stopnjo zaupanja strokovne javnost v delo sodišč. Opozorila je, da za stanje v sodstvu nihče ne prevzema odgovornosti, ne objektivne ne subjektivne, in pozvala h korenitim reformam.
Tudi nadaljevanje razprave je minilo v znamenju splošne razprave o stanju v slovenskem pravosodju. Kritični so bili zlasti v SDS in NSi. Zvonko Lah (SDS) in Jožef Hrovat (NSi) sta opozarjala, da dolgi sodni postopki in nizko zaupanje v pravno državo obremenjujejo tudi slovenske gospodarstvenike in odganjajo tuje investitorje.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je sklenil, da imamo v državi očitno "nedotakljive sisteme, o katerih ni dovoljeno niti podvomiti". Opozoril je, da kakovost slovenskega pravosodja po večini kriterijev že vrsto let pada.
Državni sekretar Stare je priznal, da so neprijetne resnice o pravosodju, na katere nas opozarjajo v tujini, pomembna sporočila. Toda ta spoznanja po njegovih besedah temeljijo na dogodkih v preteklosti in so lahko podlaga za pozitivne spremembe. Tako je ministrstvo v zadnjih šestih mesecih predlagalo že kar nekaj zakonskih sprememb s tega področja, je povedal Stare.
