Varuhinja je v poslanici, ki jo je predstavila na sprejemu državnega vrha in predstavnikov civilne družbe na Gradu Brdo, pozvala k spoštovanju vseh in vsakogar. Sodišča naj ne razsojajo v nerazumnih rokih, sojenja naj bodo primerno hitrejša in bolj kakovostna. Država naj bo prijazna vsem, posebej tistim, ki sami ne zmorejo preživeti. Streha naj postane dom, ki ga ne smeš izgubiti, delo nadzornih institucij pa naj bo bolj kakovostno, je poudarila.
Po njenem prepričanju moramo razčistiti tudi s preteklostjo, "ki je žal imela tudi svojo temno plat, in v ta namen odkriti prikrita vojna in povojna grobišča, pri že odkritih grobiščih zagotoviti simbolični pokop žrtev, postaviti spominska obeležja in omogočiti dostop sorodnikov žrtev do kraja pokopa".
Spomnila je še na posebno publikacijo o 20 letih dela institucije varuha v Sloveniji. Prvi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je namreč uradno začel delati 1. januarja 1995.
Publikacijo je danes izročila tudi predsedniku republike Borutu Pahorju na sprejemu, ki ga je predsednik pripravil ob dnevu človekovih pravic in ob 20. obletnici varuha človekovih pravic v Sloveniji. Institucija varuha po njegovih besedah uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo in vzbuja večje družbeno spoštovanje. To je razvidno tudi iz odzivnosti izvršne in zakonodajne oblasti, je poudaril.
Prva letna poročila so bila namreč v politični javnosti sprejeta precej površno, zaradi prizadevanj varuha in kasneje zaradi zaostritve družbenih razmer pa je tudi politična javnost začela letna poročila jemati resno in z iskreno pozornostjo, je dejal. "V tem smislu gre za temeljni premik," je opozoril.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez in predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so na srečanju ob dnevu človekovih pravic izpostavili zlasti vprašanje zaposlovanja mladih. Brglez je dejal, da se kriza prelamlja na ramenih mladih, vendar pa si državni zbor prizadeva za rešitve.
Tudi predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je opozoril, da so največja žrtev krize prav mladi. Tako je državni zbor pozval, naj s konkretnimi ukrepi spreminja položaj mladih na bolje. Predstavniki sindikatov so na delavske pravice opozorili z mirno manifestacijo pred državnim zborom.
V poslanski skupini ZL so v izjavi ob mednarodnem dnevu pozvali vlado, naj pri izvajanju gospodarskih in finančnih rezov, s katerimi se krpajo proračunske luknje, ne tepta temeljnih človekovih pravic. Proračunski rezi ne smejo biti slepi za človekove pravice, te pa tudi ne morejo čakati na ugodno gospodarsko rast, so poudarili.
Na zunanjem ministrstvu so ob dnevu človekovih pravic poudarili, da človekove pravice ostajajo med prednostnimi nalogami slovenske zunanje politike. Letos je ministrstvo ob dnevu človekovih pravic na prvo mesto postavilo pravice žensk. Zunanji minister Karl Erjavec se je zato s sodelavci pridružil kampanji Združenih narodov HeForShe in opozoril na pomen in vlogo žensk v družbi. S sodelovanjem v kampanji so uslužbenci ministrstva izrazili podporo uveljavljanju in krepitvi enakosti med spoloma.
Odbor 2014 je v Ljubljani pripravil protestni shod, na katerem so opozorili na kršenje človekovih pravic v Sloveniji, zlasti v sodstvu. Zavzeli so se za pravično sojenje in podporo izrazili predvsem obsojenemu predsedniku SDS Janezu Janši, ki je po njihovem mnenju edini politični zapornik v osrčju Evrope. Po zboru v parku pred vrhovnim sodiščem se je množica odpravila pred sedež Radiotelevizije Slovenija in pred DZ, shod pa so zaključili pred magistratom. Govorci so bili kritični tudi do potez varuhinje, ki se po njihovem mnenju ne zavzema za človekove pravice vseh.
Ob mednarodnem dnevu se je zvrstilo še več drugih dogodkov. Študijski center za narodno spravo je ob dnevu človekovih pravic prvič pripravil ogled sedmih zaporniških celic v kletnih prostorih stavbe na Beethovnovi ulici v Ljubljani, v katerih naj bi bili povojni zapori komunističnega režima. Center si prizadeva, da bi to postal muzej totalitarizma, da ohranimo spomin in v opomin predvsem mladim generacijam.
Društvo informacijski center Legebitra v Ljubljani je priredil forum z naslovom Prijava homofobnega nasilja: predsodki, pričakovanja in praksa. Govorci so izpostavili pomembnost prijave nasilja in nizko zaupanje v učinkovitost policije. Količina homofobnega nasilja v Sloveniji se ne zmanjšuje, večina žrtev pa nasilja ne prijavi, so opozorili v društvu.
Amnesty International Slovenije pa je na Prešernovem trgu v Ljubljani organiziral maraton pisanja apelov Pišem za pravice. Z njim sodelujejo v mednarodni akciji, ko se tisoči po svetu združijo in zavzamejo za tiste, ki so jim kršene človekove pravice, med drugim zaradi samovoljnih pridržanj in mučenja ali ker nimajo dostopa do vode.
Mednarodni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, ker je generalna skupščina ZN na ta dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic.
