Na parafiranje dogovora sta prišla tudi premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor. Kot je v izjavi novinarjem poudaril Cerar, sta obe strani danes dokazali, da "znamo vsi skupaj z obojestranskim popuščanjem doseči pameten, dober in konstruktiven dogovor".
"Napor, ki je bil z obeh strani vložen v to, da se najde skupni dogovor, je bil zelo velik in mislim, da smo prišli do točke, ki je še za obe strani vzdržna, ki pa bo seveda zahtevala nadaljnje napore, da bomo lahko finančno prebrodili leto 2015," je dejal predsednik vlade. Kljub vsemu ocenjuje, da je bil narejen še en pomemben korak k konsolidaciji javnih financ.
Tudi Mramor je dejal, da je danes parafirani dogovor skrajna možnost, da Slovenija v prihodnjem letu uspe zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP. Na vprašanje, kje bo vlada dobila razliko do sprva načrtovanega prihranka v višini 127 milijonov evrov, pa je odgovoril, da imajo določene ideje. Predloge bodo pripravili do januarja oz. februarja 2015, ko je predviden rebalans proračuna, je napovedal.
Po nekaterih ocenah naj bi bil ob podaljšanju sedaj veljavnih ukrepov dodaten prihranek okrog 30 milijonov evrov. A finančni minister pravi, da je natančen dodaten prihranek še stvar izračunov, poleg tega so nekatere določbe takšne, da ne vedo, kolik bo prihranka. Je pa sam zadovoljen predvsem zato, ker dogovor omogoča določen mir. "Ta mir pred novim letom, pred božičem, pred miklavžem seveda pomeni večjo potrošnjo in zato tudi večjo gospodarsko rast," je menil Mramor.
Po besedah glavnega vladnega pogajalca in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja s finančnim izplenom sicer res ne morejo biti povsem zadovoljni, a da se ne sme dati premajhne teže nefinančnemu izplenu: sodelovanju, skupnemu prevzemanju bremena in predvsem socialnemu miru.
Na vprašanje, ali gre za sindikalno zmago, pa je odgovoril: "Daleč od tega." V primeru, da dogovora ne bi dosegli, bi bili po njegovih besedah vsi poraženci in "tega nas je bilo najbolj strah, ker to bi pomenilo, da državo vrnemo v tok, iz katerega se hočemo izviti". Ob tem je potrdil, da so sicer roki v zvezi s parlamentarnim postopkom potrebnih zakonskih sprememb zelo tesni, a jih je še mogoče realizirati.
Za TV Odmeve je Koprivnikar še napovedal, da bo šla vlada zdaj ponovno skozi vse resorje, kjer bodo poiskali dodatne možne prihranke. "Nekaj jih bo možno doseči na racionalizaciji, veliko pa tudi na tistih ukrepih, ki smo se jim zavezali in za katere potrebujemo sodelovanje vseh," je pojasnil. Dodal je, da obstaja tudi nekaj dodatnih možnosti oziroma novih prihrankov, ki so jih odkrili v tem času.
O podrobnostih Koprivnikar ni želel govoriti, saj, kot je dejal, od samega začetka, praktično vsak teden, pridobivajo nove informacije in raziskujejo nove možnosti, kje je te ukrepe možno izvesti. "En velik del ukrepov izhaja iz organizacije dela, velik del prihrankov je možen z zmanjševanjem dela, ki ga javni sektor plačuje zunanjim izvajalcem, morda najpomembnejši del pa je na delu javnih naročil, kjer pripravljamo kar zanimive rešitve, od katerih pričakujemo velike prihranke," je dejal minister, ob tem pa izpostavil, da so javna naročila v Sloveniji vredna kar nekaj milijard.
Zadovoljna sta tudi vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič. Ob tem je Štrukelj pojasnil, da je podpis dogovora predviden za prihodnji teden v torek, dotlej pa se morajo sindikati še posamezno izreči o vsebini parafiranega dogovora. Tako je za sredo napovedan protestni shod "za zdaj odložen, dokler sindikati ne odločijo o sprejetju dogovora".
Kot za sindikate zelo pomembno je Štrukelj izpostavil, da se končuje odlaganje napredovanj. Ščernjavič pa je dodal, da bodo najbolj veseli, ko takšnih dogovorov ne bo več. Po sedmih krogih je to kompromis realnega in možnega v tem trenutku, je pristavil.
Kot je sicer razvidno iz parafiranega besedila, se bodo trenutno veljavni varčevalni ukrepi prenesli še v prihodnje leto. Ob tem so izjema napredovanja - tako v nazive kot v plačne razrede - ki bi se sprostila, pravico do izplačila pa bi ti javni uslužbenci dobili s 1. decembrom 2015. Za tiste, ki bi napredovali v letu 2016, bi v omenjenem letu veljala ista rešitev.
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi se prvih šest mesecev prihodnjega leta izplačevale v višini 10 odstotkov, nato štiri mesece v višini 15 odstotkov, novembra in decembra pa bi v višini 30 odstotkov premije, kot sicer velja zdaj.
Pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kjer bi še naprej veljale dosedanje omejitve, pa bi za izplačilo delovne uspešnosti uporabniki proračuna lahko porabili največ 40 in ne več 60 odstotkov sredstev iz prihrankov.
Zapisano je tudi, da bodo podpisniki dogovora kot dodaten ukrep preučili možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur, kar bi bilo mogoče le po dogovoru med delodajalcem in zaposlenim.
Zmanjšanje števila javnih uslužbencev po parafiranem dogovoru ne bo preseglo enega odstotka na letni ravni, pri čemer bi bili iz tega ukrepa izvzeti tisti proračunski uporabniki, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.
Del parafiranega dogovora pa je tudi zaveza, da se najpozneje marca 2015 začnejo pogajanja o odpravi plačnih anomalij, spremembah plačnega sistema ter politiki plač v javnem sektorju. Na vprašanje, ali je ob tem pričakovati tudi pogajanja o znižanju plač, je Koprivnikar odvrnil, da glede na gospodarska gibanja in današnji dogovor ne pričakujejo dodatnih rezov, pač pa postopno sproščanje mase plač.
