Januarja letos uveljavljena novela zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike namreč proračunskim uporabnikom nalaga, da s 1. januarjem prihodnje leto začnejo prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki (e-računi).
To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune.
Kot je povedala Miklavčičeva, je zato treba letos na ta prehod pripraviti zaledne aplikacije, se prijaviti na sprejem in izdajo e-računov ter izbrati ponudnika elektronske poti.
Obenem je poudarila, da se je treba pri vsem tem zavedati, da elektronski računi prinašajo racionalizacijo poslovanja in občutne prihranke z naslova stroškov za papir, hrambo in obdelavo. Po nekaterih neuradnih evropskih ocenah en elektronski račun prinaša prihranek v višini sedem evrov.
O e-računih sta podrobneje spregovorila tudi Alenka Kovač Arh iz sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij in register pri Generalnem davčnem uradu in direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Dušan Zupančič.
Kot je pojasnil Zupančič, korenine organiziranega uvajanja e-računa v Sloveniji segajo v leto 2001, danes pa je standard e-računa vgrajen v večino finančnih aplikacij.
V EU se sicer uporablja več kot 400 različnih standardov za e-račune, v Sloveniji pa se uporabljajo standardi EANCOM, GS1 XML in E-Slog.
Da bi na tem področju naredili še korak naprej, je Evropska komisija ustanovila Evropski forum za e-račune, del njega je tudi slovenski nacionalni forum za e-račune. Eden od ciljev je razviti evropski standard za e-račune.
Izvršni direktor ljubljanskega razvijalca poslovne programske opreme Datalab Tehnologije Andrej Mertelj je medtem pojasnil, da so v preteklosti uvajanje e-poslovanja ovirali dragi programi, pravne ovire in zahtevna birokracija ter nepripravljenost na spremembe v računovodskih službah.
Vendar pa se zdaj vendarle premika na bolje. Povečal se je posluh in dialog z javno upravo, pomembne skupne korake naprej izvajajo tudi ponudniki poslovnih programskih rešitev, kot so SAOP, Datalab in drugi. Za pravi preboj pri uvajanju e-poslovanja pa je potreben še ustrezen miselni preskok.
Pantheon konferenco organizira podjetje Datalab v sodelovanju s partnerji. Gre za enega večjih poslovno-izobraževalnih dogodkov v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče več kot 300 udeležencev.
Na dogodku strokovnjaki podjetja Datalab in gostujoči predavatelji predstavljajo aktualna strokovna znanja iz različnih področij podjetništva in povezane novosti v Datalabovi informacijski rešitvi za računovodska opravila Pantheon.
