Računsko sodišče je tako preverilo, kako so v letu 2011 poslovali Državna revizijska komisija, Državna volilna komisija, državno pravobranilstvo, ustavno sodišče, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec, agencija za upravljanje kapitalskih naložb, nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Delovno sodišče v Celju, Delovno sodišče v Kopru in Delovno sodišče v Mariboru.
Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela so se za to revizijo odločili, ker do tedaj take revizije pri teh uporabnikih še niso nikoli delali. Ob tem pa je poudaril, da je revizija, ki so jo začeli že v drugi polovici leta 2012, izjemno obsežna. Med drugim so pod drobnogled vzeli pravilnost porabe proračunskega denarja za plače, materialne stroške, najem prostorov in podobno.
Revizija je že v končni fazi, predlog poročila so izdali že lani, trenutno pa senat sodišča pregleduje ugovore nanj, ki so jih, kot je povedal Vesel, prejeli kar nekaj. Prav tako bo senat verjetno pretresel tudi možnost, ali bo ostal pri svojih ugotovitvah glede izplačila plač v letu 2011 ali ne. Po lanski odločitvi vrhovnega sodišča glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij je namreč obveljalo, da bi morali vsi državni organi izplačati javnim uslužbencem to četrtino že oktobra 2010, medtem ko je v času revizije veljalo, da se je ne izplačuje.
Da so o tem v postopku revizije veliko govorili, je za STA potrdila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je pojasnila, je bilo namreč stališče računskega sodišča drugačno od navodila pristojnega ministrstva glede izplačila plač. Ugotovitev sodišča v teku revizije sicer do izdaje končnega poročila ne želi komentirati, saj ne želi, da bi to kdo razumel kot pritisk na senat. Dejala je le, da so postopki potekali po ustaljenih pravilih in potrdila, da so podali ugovor na predlog poročila.
Vložitev ugovora so za STA potrdili tudi na Državni volilni komisiji (DVK) in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Direktor DVK Dušan Vučko ne želi napovedovati, kakšno bo končno poročilo. Je pa izpostavil, da so, odkar je sam nastopil funkcijo sredi leta 2011, sprejeli marsikatere ukrepe, med drugim novo sistemizacijo.
Tudi v KPK končnih ugotovitev ne napovedujejo. Po neuradnih informacijah STA pa naj bi računsko sodišče pri njih v postopku opozorilo na nekatere nepravilnosti, a naj bi se ključne nanašale na odločitve še prejšnjega vodstva KPK.
