c S

O kot OBLAST

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
30.07.2007 08:41 Pravijo: oblast te omami, z oblasti težko sestopiš, oblast pozablja, da ima vse svoj začetek in konec, oblast ne sme dovoliti kršitve človekovih pravic, oblast ima vedno svojo opozicijo in ta želi priti na oblast.

Oblast ima rada pohvalo in težje prenaša kritike, še zlasti, če se ji zdijo neutemeljene. Oblast ima rada lojalne ljudi, zaradi česar menjave na položajih niso nobena posebnost.

Je sploh možno, da bi oblast spoznala to kar je napisal Voltaire: »Hlepenje po oblasti je najstrašnejša vseh bolezni človekovega duha.«

Pod slabo streho cela hiša trpi.
Nemški

Oblast je gostilna iz katere pride malokdo trezen.
Nemški

Oblast je kot sol: treba jo je zmerno uporabljati.
Tibetantski

Če oblasti nimajo ušes, da bi slišale podložnike, tedaj tudi nimajo glave, da bi jih vodile.
Danski

Nova oblast, nova vajeniška doba.
Nemški

Prva in poslednja beseda je oblast.
Cankar

Državo bolje upravlja pameten človek, kot še tako pameten zakon.
Aristotel

Nikoli si niso oblastniki in ljudstvo tako blizu kot na proslavah. Tam ni pregrad in ne mej, je le nekaj metrov, vrst in sedežev, ki ločijo najpomembnejše od manj pomembnih in nepomembnih. Če slednji sploh so.

Od mnogih tablic, na katerih so zapisane pametne, pa tudi manj pametne misli, se spominjam tiste: »Bodi prijazen, saj nikoli ne veš kdaj bom jaz tvoj šef.« Podaril jo je podrejeni svojemu nadrejenemu.

Pomembne so človeške lastnosti, ki se izkažejo pri spremljanju vplivnih. Ko je nekdo na oblasti, ko ima ime, ki nekaj pomeni, ko se pojavlja na prvih straneh številnih časopisov, takrat se ljudje tako zelo spremenijo. Prijazni so gostilničarji in receptorji, kurirji, pa ljudje kar tako. Ko pride taka VIP oseba na prireditev, se kar gnetejo okoli nje, da bi ji izkazali pozornost, z njo spregovorili besedico ali dve, dali vedeti, da simpatizirajo z njo. Tudi, če to ni res. Pride čas, ko nekega dne ni več minister, ni več veliki šef in ne posebni VIP gost. Takrat pa skoraj ni karte, vse je že zasedeno, pomembno je, da je to BIL nekdo. Zato je oblast kot opij in težko se jo je odvaditi. Pravzaprav bi se jo morali učiti, kot se prestolonasledniki učijo vladanja in kraljevanja. So večni; do smrti ali atentata.

Razmišljam, da bi moral vsak, ki pride na oblast, ostati tak kot je bil takrat, ko so ga izvolili, saj ga sicer ne bi. S prijaznimi človeškimi lastnostmi, poln dobrih idej, pozitivnega mišljenja, pošten, delaven, všečen. A politika mnogokrat spremeni ljudi. Še najbljižja jim je tik pred volitvami, pa spet pred naslednjimi.

Res je, kar je treba priznati, da so spremembe izredno težke. Tudi, če imate pozitiven cilj, se najde mnogo ljudi, ki mu nasprotujejo. Sledijo napovedi stavk, protesti, referendumi. Zato pa je najbolje, da slediš ciljem, ki si jih predstavil takrat, ko si bil izvoljen. Torej, imaš pooblastila, da to narediš. Vsem sicer ne bo všeč, a vsaj dosleden boš. Če pa na svojo pot pozabiš in delaš nekaj povsem drugega kar si ljudem obljubljal, ti ne bo nihče nikoli več nič verjel, pa celo prav bo imel. Zato so za ljudi najhujša razočaranja.

Ne glede na vse, pa je še kako prav, da se ljudje na oblasti menjajo. Kajti, če so na njej predolgo, jih to lahko celo uspava. Omamljeni in uspavani lahko naredijo marsikaj ......

V minulih tednih je bilo slišati, da je naša država po šestnajstih letih še najstnica. Najstnicam naj bi bilo dovoljeno marsikaj, tudi nepredvidljivost in najstniške muhe.

In vendar je potrebno odrasti z izkušnjami mladosti, spoznanji, nauki zgodovine in starejših, saj stopamo proti polnoletnosti. Le še dve leti in tu bo.

Rada bi doživela čas, ko ne bo pomembno katera politična opcija nekaj predlaga, pač pa kakšen je ta njen predlog. To bo trenutek, ko bomo ravnali pametno in preudarno.

In verjamem, da v navdušenju nad tako politiko in oblastjo, ne bom osamljena.

Za politika je najvažnejše, da zna napovedati, kaj
se bo zgodilo jutri, naslednji mesec in naslednje leto,
in pozneje razložiti zakaj se tisto ni zgodilo.

Winston Churchill