"Zakon o kulturnih pravicah je korak v pravo smer, če je to edina možnost, da se uresničijo zaveze ob osamosvojitvi in zaveze, ki so zapisane v Deklaraciji DZ-ja o njihovem položaju v Sloveniji," pravi strokovnjakinja za varstvo narodnih manjšin dr. Vera Klopčič.
Dolgoletna znanstvena sodelavka in raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter poznavalka mednarodnih standardov na področju etničnih manjšin je v studiu oddaje NaGlas! komentirala predlog zakona o kulturnih pravicah, ki je prejšnji teden dobil zeleno luč matičnega odbora za kulturo državnega zbora. V pogovoru se je odzvala tudi na stališča političnih strank in predstavnikov skupnosti.
Pristojno bo ministrstvo za kulturo, svet bo stalno posvetovalno telo
DZ bo prihodnji teden obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja. Vse tri koalicijske stranke – Svoboda, SD in Levica – podpirajo zakon, nasprotujeta pa mu opozicijska SDS in NSi. "Koalicijske stranke menimo, da je treba prekiniti ignoranco in zakonsko urediti kulturne pravice," je na seji odbora povedala poslanka Sandra Gazinkovski iz Gibanja Svoboda. Predstavila je ključni dve novosti oziroma rešitvi: "Za uresničevanje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji bo pristojno ministrstvo za kulturo (MK). To pomeni, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov prek javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), na MK. In drugo, Svet vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti bo dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa."
>> Več: "Zakon o kulturnih pravicah je korak v pravo smer, če je to edina možnost"
