Tožilec Matija Hostnik je ob prebiranju obtožnice povedal, da je Snežič s svojo zdaj že pokojno babico leta 2008 sklenil posojilno pogodbo za 400.000 evrov, nato pa je bilo posojilo prijavljeno kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačano s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku.
Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs), saj naj bi ga njegova babica prehitela in pred njim vpisala hipoteke na Snežičevo premoženje. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja.
Snežič je že na marčevskem predobravnavnem naroku zavrnil priznanje krivde, tokrat pa je še pred zagovorom ob vprašanju predsednice senata Helene Melliwa, ali je razumel obtožnico, od tožilca terjal pojasnilo, kdaj natančno je storil očitano kaznivo dejanje, saj je to po njegovem mnenju že lani zastaralo.
Tožilec Hostnik je odvrnil, da je obtožnica dovolj jasno spisana, da se enaka vprašanja obdolženega ponavljajo že dalj časa in da so bila tudi v predkazenskem postopku že razčiščena, obtožnica pa da je pravnomočna. Ob tem je pojasnil, da gre za sosledje več dogodkov, ki skupaj tvorijo kaznivo dejanje.
Snežič in njegova zagovornica Anita Peček Stramšak sta vztrajala pri zastaranju, ki naj bi mu med drugim v na zahtevo Snežiča pripravljenem izvedenskem mnenju pritrdil tudi pravni strokovnjak Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. Odvetnica je zato senatu predlagala, da zaradi racionalnosti ustavi predvidoma dolg, obsežen in drag sodni postopek.
Senat je po krajšem posvetovanju njen ugovor pravne narave zavrnil, Snežič pa je nato v zagovoru podrobno pojasnil okoliščine v zvezi s posojilom. Med drugim je dejal, da danes obžaluje, da je sploh predlagal začetek osebnega stečaja, saj se je z njim zgolj želel znebiti izvršiteljev, ki so trkali na njegova vrata.
>> Več: Začelo se je sojenje Roku Snežiču zaradi očitkov o oškodovanju upnikov
