Vlada je potrdila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. "Predlog novele urejuje zdravstveno dejavnost. Obetamo si večjo preglednost, boljšo informiranost in urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Zakoni natančno opredeljuje, kaj je javna zdravstvena služba. Javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti določa vlada. Zakon uvaja zdravstvene regije, ki so predvidoma oblikovane na podoben način, kot so območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zakon tudi predvideva oziroma kategorizira bolnišnice, in sicer na specialne bolnišnice, splošne bolnišnice, na terciarne bolnišnice ter na univerzitetni klinični center. Zakon tudi definira in opredeli, kaj je dnevna bolnišnica," je na vladni novinarski konferenci naštela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Predlog novele po njenih besedah uvaja obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki velja za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži. "Ker bodo vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enako enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki zdaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni," je dejala in ob tem poudarila, da z novelo zakona urejajo prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebno zdravstvo.
"Novela predvsem spodbuja zaposlene, da bodo več delali oziroma ostajali v svojih matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani po podjemni pogodbi, ki bo davčno ugodnejša, se pravi za lastne zaposlene v javnem zdravstvenem zavodu," je dejala ministrica.
Novela predvideva tudi soglasja zdravstvenih sodelavcev za delo pri drugem delodajalcu, in to s krajšim delovnim časom ali po podjemni pogodbi, in sicer le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali koncesionarju v okviru javne zdravstvene mreže, ne pa pri t. i. čistih zasebnikih.
"Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za delo v okviru mobilnega paliativnega tima pri Rdečem križu, pri Slovenija transplantu, gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu. Zakon v osmem členu zdaj predvideva tudi izjemo, in sicer, da bodo javni zavodi lahko z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Gre za neko zaščito javnih zdravstvenih zavodov, če bodo potrebovali zaposlenega na nekem področju," je pojasnila Prevolnik Rupel.
Ministrica je še poudarila, da veliko pričakujejo od merjenja efektivne obremenitve, predvsem kot "orodje menedžmenta, da bo imelo v rokah nekaj, da bo lahko odločalo o tem, kdo dobi soglasje za delo pri drugem delodajalcu, s kom se sklene podjemna pogodba, se pravi v okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu."
>> Več: Vlada sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti; Arčon: Uspelo nam bo ubraniti javno zdravstvo