Izpusti toplogrednih plinov v EU-ju so v zadnjem četrtletju leta 2023 skupaj znašali 897 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. V zadnjem lanskem četrtletju je padec izpustov spremljala nižja rast gospodarstva, saj se je v tem obdobju bruto domači proizvod (BDP) v državah članicah EU-ja na medletni ravni okrepil za 0,2 odstotka, poudarja Eurostat.
Med gospodarskimi sektorji, ki so največ prispevali k padcu izpustov toplogrednih plinov med oktobrom in decembrom 2023, sta bila oskrba z električno energijo in plinom ter predelovalna industrija. V primeru prve so se izpusti v medletni primerjavi znižali za 17,2 odstotka, pri drugi pa za 3,1 odstotka. V sektorju storitev prevoza in skladiščenja so se znižali za dva odstotka.
Medtem ko so izpusti gospodinjstev ostali stabilni, so se povečali v oskrbi z vodo in ravnanju z odpadki (za 2,8 odstotka), v rudarstvu (za 1,5 odstotka) in kmetijstvu (za 1,2 odstotka).
V medletni primerjavi so kar v 22 državah članicah EU-ja zaznali padec izpustov toplogrednih plinov. Največji padec je imela Estonija, ki je ustvarila za 23 odstotkov manj izpustov. Sledili sta Bolgarija (-17 odstotkov) in Finska (-9,0 odstotka).
>> Več: Večina članic EU-ja je na medletni ravni znižala izpuste CO2-ja, Slovenija pa jih je še povečala