Omenjeni odstavek 12. člena določa, da se za določanje modelov vrednotenja ne uporabijo tisti podatki o tržnih cenah in tržnih najemninah, ki jih ni mogoče pojasniti na podlagi trenutnih značilnosti trga nepremičnin in trendov gibanja trga nepremičnin oz. izražajo upoštevanje takih značilnosti nepremičnine, ki jih glede na načela tega zakona v model vrednotenja ni mogoče vključiti.
Ustavno sodišče je presodilo, da določba organu vrednotenja dopušča sklicevanje na več nedoločnih pravnih pojmov oz. kombinacijo teh pojmov, s čimer mu dopušča preširoko polje presoje. Hkrati pa, da ni jasno, kakšen cilj naj bi organ vrednotenja z izključevanjem posameznih podatkov o tržnih cenah in tržnih najemninah sploh imel.
S preširoko razlago teh pojmov bi lahko deloval v nasprotju s temeljnim ciljem zakona, ki je v ocenjevanju tržne vrednosti. Očitno je namreč, da tržna vrednost ni statičen, temveč dinamičen pojem, pravi ustavno sodišče in dodaja, da ima lahko trg nepremičnin vedno določene "trenutne značilnosti" in "trende gibanja", ki naj bi jih ocena tržne vrednosti nepremičnin poskušala odkriti, ne zanikati.
>> Več: Ustavni sodniki razveljavili del zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
