Nekdanji predsednik uprave Elektra Maribor Andrej Zorec je bil na mariborskem sodišču obsojen zaradi koruptivnega dogovarjanja pri oddaji posla gradnje kablovoda. V zadevi je bil med soobtoženimi tudi nekdanji lokalni politik stranke Zares Gregor Jager, dogajanje pa je v javnosti junija 2011 odmevalo zaradi obsežnih hišnih preiskav. A po odločitvi ustavnih sodnikov bo moral Zorec znova pred sodnike, saj je preko svojega odvetnika Francija Matoza dosegel razveljavitev sodbe mariborskega okrožnega sodišča, s katero je bil junija 2019 obsojen zaradi nedovoljenega dajanja daril na leto in dva meseca zapora ter stransko denarno kazen 9000 evrov.
Kot poroča časnik Večer, je Zorec v ustavni pritožbi med drugim zatrjeval, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju sodelovala sodnica, ki je predhodno odločala o krivdi soobtoženih. Zato naj bi, kot trdi Zorec, imela vnaprej ustvarjeno mnenje o pritožnikovi krivdi, saj je predhodno že izdala tri obsodilne sodbe zoper štiri soobtožene, ki so s tožilstvom sklenili sporazume o priznanju krivde. Po mnenju Zorca naj bi tako te sodbe vsebovale stališče, ki je prejudiciralo njegovo krivdo.
Ustavno sodišče je po pisanju časnika v preteklosti že odločilo, da dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje enega od obtoženih, še ne pomeni avtomatsko razloga za njegovo izločitev. V novembra lani izdani odločbi, ki se nanaša na Zorčevo ustavno pritožbo, pa so bili tudi zaradi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice drugačnega mnenja in so zapisali, da lahko v primerih, ko je sodnik sprejel priznanje katerega od več obtoženih, pravici do nepristranskega sojenja zadosti le, če se nato izloči, o zadevi pa odloča drugi sodnik, ki s predhodno odločitvijo ni bil obremenjen.
>> Več: Sodnik, ki bo v zadevi z več obtoženimi sprejel priznanje krivde enega, drugim ne bo več sodil
