Ribiči so se na sodišče v Strasbourgu obrnili, ker jim hrvaški organi za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Sloveniji, zaračunavajo kazni.
Na sodišče je približno 20 slovenskih ribičev vložilo 131 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev – Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta – določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.
Ribiči so jeseni 2022 pritožbo na ESČP vložili po tem, ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.
Kot je marca lani dejal eden od slovenskih ribičev Silvano Radin, jih hrvaške sodbe močno bremenijo, tudi psihično, kazni za ribolov pa prejemajo vsakodnevno. Zdaj naj bi jih bilo že za dva milijona evrov.
Sodišče naj bi ugotovilo, ali Hrvaška krši 7. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki pravi, da ni kazni brez zakona, da torej posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonska podlaga.
Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, s katero je bila leta 2017 določena meja na morju med Slovenijo in Hrvaško, in tudi nima ustreznega zakona o državni meji na morju, na podlagi katerega bi izdajala kazni ribičem.
>> Več: Sodišče v Strasbourgu v četrtek o pritožbi slovenskih ribičev na hrvaške kazni
