c S

Slovenija napreduje k bolj učinkovitemu in dostopnemu pravosodnemu sistemu za vse državljane

14.06.2024 13:34 Evropska komisija je na današnjem zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve predstavila XII. pregled stanja na področju pravosodja v državah članicah Evropske unije (EU Justice Scoreboard).

Evropska komisija je na današnjem zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve predstavila XII. pregled stanja na področju pravosodja v državah članicah Evropske unije (EU Justice Scoreboard), ki ohranja splošno strukturo prejšnjih izdaj in vsebuje podatke o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti nacionalnih pravosodnih sistemov držav Evropske unije. V tem oziru tokratna izdaja predstavlja posodobljene podatke o preteklih kazalnikih, kot so trajanje sodnih postopkov, stopnja digitalizacije pravosodja in zaznava neodvisnosti sodstva v javnosti in gospodarstvu oziroma podjetjih. Pri tem pa letošnji pregled stanja vključuje tudi nove kazalnike, kot je dostopnost pravosodja za otroke tako v civilnih kot kazenskih postopkih.

Iz pregleda izhaja, da je Slovenija zavezana izboljšanju učinkovitosti svojega pravosodnega sistema, še posebej pri obravnavi zapletenih civilnih in gospodarskih zadev. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je Slovenija visoko na lestvici glede pripada civilnih in upravnih zadev, saj zaseda tretje mesto, obenem pa je Slovenija uvrščena na četrto mesto pri kazalniku za pričakovani čas razrešitve zadeve. Iz podatkov izhaja, da je čas za izvedbo obravnave na prvi stopnji daljši kot v večini drugih držav in se uvrščamo v drug del lestvice. Še bolj opazen razkorak je  razviden med odločitvami različnih instanc na upravnem sodišču, vendar se število rešenih upravnih zadev po padcu leta 2021 ponovno dviguje. Ministrstvo pozdravlja navedeni trend in dodaja, da so ključne rešitve novele Zakona o upravnem sporu, ki ga je Državni zbor sprejel v preteklem letu, usmerjene prav v učinkovitejše in hitrejše reševanje teh zadev tako pred Upravnim sodiščem kot pred Vrhovnim sodiščem RS.  Slovenija se tudi uvršča v prvo polovico držav (na deseto mesto) glede alternativnega reševanja sporov . To je vsekakor dobrodošlo - glede na velik pripad zadev.  Pri tem pa predvsem trajanje sodnih postopkov s področja korupcije predstavlja dodaten izziv, saj od vseh držav EU tovrstni postopki trajajo najdlje v Sloveniji in zaznati je trend podaljševanja postopkov. Medtem pa se sodni postopki s področja pranja denarja krajšajo, vseeno pa Slovenija tudi v tem segmentu spada med države članice, ki se uvrščajo na konec lestvice.

Vzpodbudna je visoka uvrstitev Slovenije na področju kolektivnega varstva pravic potrošnikov, kar kaže na prepoznano prizadevanje Slovenije za urejanje tega področja že pred sprejetjem Direktive o zastopniških tožbah. S sprejetjem novele Zakona o kolektivnih tožbah decembra 2023 se je področje kolektivnega varstva pravic potrošnikov tudi v luči implementacije Direktive o zastopniških tožbah še razširilo.

Dostopnost do pravosodja ostaja ključna prioriteta za Slovenijo. Prizadevamo si ohranjati dostopnost z različnimi ukrepi, vključno z brezplačno pravno pomočjo in razumnimi sodnimi stroški. Kljub temu visoki sodni stroški še vedno predstavljajo oviro za osebe, ki živijo pod pragom revščine. Povečana vlaganja v sodno infrastrukturo, tako fizično kot tehnično, ter poudarek na usposabljanju sodnikov dodatno prispevajo k izboljšanju kakovosti pravosodnega sistema. Slovenija je vpeljala digitalne rešitve za izboljšanje dostopa do sodnih informacij in poenostavitev upravljanja primerov. Kljub napredku pa še vedno obstaja prostor za izboljšave pri popolni uporabi digitalnih orodij v vseh sodnih postopkih. Slovenija se glede uporabe digitalnih tehnologij predvsem glede poslovanja s strankami uvršča večinoma v spodnjo polovico držav članic. Ministrstvo pozdravlja in tesno sodeluje z Vrhovnim sodiščem RS, ki je že usmerilo nadaljnje informacijske nadgradnje tudi v smeri širših možnosti elektronskega vlaganja pisanj strank. Poleg izvršilnega, zemljiškoknjižnega in insolvenčnega postopka, kjer že vrsto let poteka celovito elektronsko poslovanje sodišča s strankami, je ministrica v januarju 2024 že izdala odredbo, na podlagi katere lahko stranke svoje vloge, listine in pisanja vlagajo po elektronski poti v nekaterih civilnih postopkih.

Prejšnji teden je ministrica izdala tudi odredbo, da se od 17. junija 2024  v postopkih, v katerih zakon omogoča dopuščeno revizijo po pravilih zakona, ki ureja pravdni postopek, predlog za dopustitev revizije lahko vloži v elektronski obliki. Posledično to pomeni, da bodo stranke lahko predloge za dopustitev revizije v pravdnih postopkih, postopkih pred upravnim sodiščem in tudi v postopkih, ki tečejo pred delovnim in socialnim sodiščem, lahko vlagale (tudi) v elektronski obliki.

Slovenija se torej zaveda pomena digitalizacije in si prizadeva za nadaljnji razvoj na tem področju. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je tako v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem RS predvidena nabava videokonferenčne in pripadajoče avdio-video opreme za lažje izvajanje sodnih postopkov. Ministrstvo planira tudi izdelavo informacijske rešitve za podporo procesu overjanja listin na ministrstvu, kar pomeni vzpostavitev registra skeniranih notarskih podpisov ter zagotavljanje overjanja elektronskih listin z žigom Apostille. Za potrebe državnega tožilstva bo vzpostavljeno pametno informacijsko orodje, ki bo državnim tožilcem omogočalo enostavno in hitro odločanje, prav tako je v planu vzpostavitev sistema zelene sejne sobe za poslovanje tožilstva, kar predstavlja e-komunikacijo, delo na daljavo, opremljenost sejnih sob na državnem tožilstvu z videokonferenčnimi sistemi, nakup opreme za zaposlene in programsko orodje za spremljanje dela na daljavo. V izvajanju je tudi projekt vzpostavitve sodobnega sistema za e-izobraževanje in vzpostavitev sistema izvedbe digitalizacije izpitov v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju. 

Slovenija si tudi prizadeva za ohranjanje in izboljšanje neodvisnosti svojega sodstva, kar je ključno za zagotavljanje zaupanja v pravni sistem. To vključuje jasne predpise in nadzorne mehanizme za preprečevanje nedovoljenega vpliva na sodne postopke, kar krepi integriteto pravosodja. Za Slovenijo sicer podatki kažejo, da percepcija sodne in sodniške neodvisnosti navkljub trendu naraščanja od leta 2016 do leta 2023, v letu 2024 pade. Glavni razlog za zaznano pomanjkanja neodvisnosti sodišč in sodnikov pa splošna javnost v Sloveniji vidi v vmešavanju ali pritisku s strani vlade in politikov.

Posebna pozornost je namenjena otrokom prijaznemu pravosodju. Slovenija ima vzpostavljeno posebno ureditev, ki zagotavlja, da so otroci, vključeni v sodne postopke, bodisi kot žrtve ali obtoženci, obravnavani z ustrezno skrbnostjo in pozornostjo. To vključuje otrokom prijazne sobe za zaslišanje, ki omogočajo zaščito zasebnosti in varno okolje za mladoletne. Kot primer dobre prakse po celotni Evropi je tukaj pomembno izpostaviti projekt Hiša za otroke, v okviru katerega je bil ustanovljen javni zavod, ki se ukvarja z obravnavo otrok, žrtev kaznivih dejanj, v otrokom prijaznem okolju. Zagotavlja celovito zdravstveno, psihosocialno in postopkovno obravnavo otrok in mladostnikov, žrtev ali prič nasilja. Iz podatkov izhaja, da Slovenija izpolnjuje velik del kazalnikov, ki so potrebni za zagotovitev otrokom prijaznega pravosodja.

Kljub doseženemu napredku pa se Slovenija še vedno sooča z izzivi pri zagotavljanju popolne dostopnosti in učinkovitosti svojega pravosodnega sistema, zlasti za ranljive skupine prebivalstva. Stalna prizadevanja na področju digitalizacije, dodeljevanja virov in izboljšanja postopkov pa kažejo na zavezanost Slovenije k reševanju teh vprašanj. Pregled stanja poudarja potrebo po nadaljevanju reform, ki bodo izboljšale kakovost, učinkovitost in neodvisnost slovenskega pravosodnega sistema. Te reforme so ključne za pridobitev polnega zaupanja javnosti in izboljšanje naložbene klime v Sloveniji.

XII. pregled stanja na področju pravosodja v državah članicah Evropske unije: The 2024 EU Justice Scoreboard (v angleškem jeziku)

 

  • Ministrstvo za pravosodje